Negotova jesen

Ne zgodi se pogosto, da večdnevno politično dramo, ki je tokrat spremljala odločanje o fiskalnem pravilu in premoženjskem holdingu, protagonisti zaključijo z občutkom, da so vsi zmagovalci. Za takšna občutenja v politiki praviloma vedno obstajajo razlogi, globlji in bolj sebični, kot je interes države.

Za Janeza Janšo je bilo omenjanje možnosti glasovanja o zaupnici sredstvo pritiska, ki je razgalilo nebogljenost opozicije. Človeka na levi, ki bi takoj prevzel vodenje vlade, ni, predčasne volitve pa bi povzročile politični pretres, ki bi državo lahko spravil na kolena. Janša je torej sporočil: ali jaz ali politična kriza z zelo slabimi posledicami.

A kaj se bo spremenilo do jeseni? Z odlogom glasovanja sta si nekaj časa pridobili PS in SD, ki zdaj nista igrali na prave karte. Fiskalno pravilo je preprosto treba vpeljati v slovenski pravni red, ker smo se tako zavezali. Če bi spreminjanje ustave propadlo že zdaj, bi bilo to izjemno slabo sporočilo EU, kjer velja načelo, da je treba zaveze spoštovati. In Slovenija je s podpisom fiskalnega pakta in ratifikacijo tega v parlamentu sprejela določene zaveze.

Lahko da se bo jeseni grožnja z zaupnico ponovila. Lahko da se bo do takrat le našla možnost za uveljavitev zlatega pravila na način, ki ne bo terjal spreminjanja ustave. Morda bosta jeseni popustili obe opozicijski stranki, ki bi ustavne spremembe utegnili pogojevati s predrugačenjem premoženjskega holdinga. Že zdaj namreč kaže, da je koalicija pri holdingu šibka in ranljiva, saj Desus na to temo ne govori skupnega jezika. Prav Karl Erjavec, ki se mu maje stol na čelu Desusa, je v minulih dneh z lahkotnim naštevanjem upokojencem všečnih pogojev za vstop v katero drugo koalicijo najbolj razkril, da Janša lahko le sanja o zvestobi iz mandata 2004-2008.

Jeseni lahko torej pričakujemo novo iskanje načinov za obstanek na oblasti, nov kaos in nove grožnje. Vse za rešitev države, ki bo spet oziroma še naprej negotova, brez reform in z vsaj 110.000 brezposelnimi.