Nekaj novega bo

Včerajšnji sporočili iz obeh strank gotovo nista po naključju prišli tako rekoč istočasno. Ne le časovno, tudi vsebinsko sta usklajeni: tako LDS kot Zares premierju Pahorju obračata hrbet. Le da Katarina Kresal temu pravi nova vlada, Golobič pa temeljita rekonstrukcija vlade. No, predsednik Zaresa je bil natančnejši že ob svoji napovedi odstopa, ko je predlagal odhod vseh treh šefov vladnih strank z ministrskih položajev. Svoj delež je k temu tudi prispeval.

Kot je bilo razumeti, se je pripravljena žrtvovati tudi Katarina Kresal. Žal pa do zaključka naše redakcije še ni bil znan odgovor na poziv socialnim demokratom, naj poiščejo novega mandatarja, pri čemer je bilo izrecno rečeno: za levosredinsko koalicijo.

Kako in s kom pa je sploh mogoče aktualno slovensko vlado rekonstruirati “na mehko”? Od takrat, ko je nastopila mandat, je odstopilo že osem ministrov. Ob tem je koalicija ostala brez Desusa, ki pa se ga še ni povsem otresla; ostaja zadrega, ki jo delata nekdaj njegova ministra. Torej niti v tem ni bilo nikakršnih sprememb, kaj šele poskusov sprotne rekonstrukcije, tega pa preostala koalicijska partnerja ne moreta požreti.

Naj se Pahor v vlogi “novega” mandatarja loti oblikovanja tako imenovane tehnične vlade? Ima ostanke Desusa, Roka Žarnića in Ivana Svetlika, ki sta se stranki odpovedala in nadaljujeta kot neodvisna strokovnjaka (tako približno se opredeljujeta). Žal se vlada z ministri, ki za sabo nimajo svojih strank, ne more lotevati kakšnih velikih poslov, zakone vendarle sprejema parlament. Takšna rešitev se ne obnese; razumevanja opozicije ni moč pričakovati, vladinim strokovnjakom ta ne bo priznavala sposobnosti, primernosti, nepolitičnosti ... Še Pahor sam je pred kratkim priznal, da bi bile predčasne volitve boljša rešitev.

Nekaj je zdaj zanesljivo: dobili bomo novo vlado. “Staro novo” brez Pahorja ali povsem novo.