Nepismeni odrasli

Znate na avtokarti Slovenije poiskati Ljubljano in Krško ter izračunati razdaljo med njima? Potem spadate med tretjino funkcionalno (bolje) pismenih državljanov Slovenije. Kar 66,2 odstotka vprašanih v neki raziskavi namreč tega ni znalo narediti. Tudi zadnja raziskava funkcionalne pismenosti v Sloveniji med mladimi ni dala spodbudnih podatkov, saj smo se med 20 državami OECD uvrstili na komaj 17. mesto. Slabše od naših mladih so se odrezali le mladi na Poljskem, Portugalskem in v Čilu.

Pa niso problematični samo mladi. Tudi odrasli in izobraženi imajo pogosto težave z razumevanjem besedil. Najbolj odmeven tovrstni primer je bil nerazumevanje izjav Borisa Pahorja v našem časniku o izvolitvi Petra Bossmana za piranskega župana. Veliko odzivov na Pahorjeve izjave je dokazovalo, da njegovega sporočila sploh niso razumeli. Ker niso razumeli zgodovinskega in družbenega konteksta. Razumevanje vseh kontekstov, v katerih nastane in katerih sad je sporočilo, je namreč pogoj za njegovo razumevanje. Sporočilo je namreč vedno učinkovito v dani komunikacijski situaciji in z danim komunikacijskim kodom, bi rekli komunikologi. “Počitnice pod šotori” imajo en pomen med taborniki, povsem drugega pa med ljudmi, ki jih je pod šotore iz lastnih domov pregnal potres. Kot ima zelo različne pomene in konotacije napis “Naš Tito”, “Trst je naš”, “Italija do Postojne” in drugi, ki v teh dneh razburjajo slovensko in italijansko javnost.

Do potankosti se ljudje med seboj ne bomo razumeli nikoli, ker nosi vsak s seboj tudi osebno bazo podatkov, ki vpliva na izbor in razumevanje novih. A to seveda ne pomeni, da smo odvezani truda, da bi se bolje razumeli. Truda, ki gre lahko le v smeri čim bolj poglobljenega znanja in čim večje strpnosti in empatije do sogovornikov. Če bi se vsi avtorji, preden so planili z odzivi na Pahorja, bolj poglobili v tematiko, o kateri je Pahor govoril, bi ga lahko razumeli bolje. Če bi preštudirali dosedanja (zelo konsistentna in zato zlahka razumljiva) stališča Borisa Pahorja do nacionalne identitete (vsake, ne samo slovenske), večkulturnosti, odnosa Evrope do Afrike ... bi ga razumeli drugače. Še najboljši je bil odziv Bossmana, ki je dejal, da Pahorjeve izjave ne razume. Popolnoma opravičljivo. Človek, ki se je šolal drugod in v življenju posvetil drugim področjem, pač ni mogel preštudirati Pahorja in zato tudi njegove izjave ne more razumeti. Pozna in komentira pač samo področja, na katera se spozna. Izgovora pa ni za tiste, ki so vehementno planili po Pahorju, ne da bi ga razumeli.

In ko bi bil Pahor le osamljen primer. Pa žal ni. Iz dneva v dan smo priča lahkotno izrečenim komentarjem avtorjev, ki se niti ne potrudijo, da bi razumeli sogovornika. Ko obrtniki več kot leto dni neuspešno dopovedujejo vladi, da jih nevzdržne razmere pehajo v samomore, jim vlada odgovori, da se trudi, nato pa celo zagrozi, naj pazijo, da ne bodo kršili zakonov.

“Ne čujem dobro”, je množici pred leti sporočal Miloševič. In kmalu odletel.

Da, funkcionalna pismenost pomeni tudi slišati in razumeti.