Neprepričljivo

Edino logično je bilo, da so za koprski dvoboj delegirali drugega najboljšega sodnika pri nas, Mateja Juga iz Čiginja. Najboljšega pač ne morejo, ker je doma iz Kopra. Sodnik iz Posočja je v zadnjih dveh letih doživel neverjetno preobrazbo. Iz včasih vzvišenega, konfliktnega in s svojskim kriterijem sojenja, se je prelevil v zrelega sodnika, ki si je prislužil sojenje tudi v ligi prvakov. A v soboto je spet občasno spominjal na “starega” Juga izpred dveh let in več, ko skoraj ni bilo pomembne tekme, da se ne bi po njej vlekle polemike in obtoževanja. Posebej so ga imeli po zobeh Mariborčani.

A tokrat mu nimajo kaj zameriti. Pri podobnih prekrških je imel različne vatle v prid gostov, sporna je bila igra z roko Šulerja v 50. minuti, še najbolj izrazit je bil nesojen prekršek v 94. minuti. V soboto je bilo Jugovo sojenje neprepričljivo. Prosta sodniška presoja je za mejne odločitve ponavadi najboljši izgovor. A slab vtis je v sobotnem večeru, ki je po dolgem času tudi v Kopru spominjal na nogometni praznik, ostal. Maribor bi tudi brez vetriča v hrbet brez težav ostal državni prvak, saj konkurenca teka z njimi na dolge proge ne zmore. Žal pa je trud klubov in NZS, da bi pritegnili gledalce na stadione, zaman, če drugi del iste organizacije na takih tekmah stopa v ospredje.

Boj za prvaka v obdobju prevlade Maribora je bil ponavadi odločen že pozimi. Letos je bil odprt do konca aprila in tudi zato ima 1. SNL letos dodaten draž in so njej v zadnjem času več govori. Da je na kronično podhranjene tribune Bonifike končno privabil 2500 ljudi, je tudi dokaz tega. In nogomet se menda igra za gledalce, mar ne? RM