Ni čas za študije

Poslušati priznanega mednarodnega strokovnjaka Davida Staplesa, ki svetuje pri nastajanju kulturnih centrov po svetu, je bilo, priznam, zanimivo. Ko je novogoriškim kulturnikom predstavljal izvedene projekte v Singapurju, Los Angelesu, Oslu in še kje, kjer je londonska družba Theatre Projects, za katero dela, sodelovala v vlogi svetovalca, so se na projekcijskem platnu prikazovali dovršeni, multifunkcijski objekti.

Prisotnim so se cedile sline, apetiti so rasli in marsikdo si je ob tem v glavi že narisal kakšen podoben arhitekturni biser tudi v Novi Gorici. Glasbeniki, filmarji, plesalci ... Vsak takega, po svojem okusu.

Ko so bile dovoljene sanje, so angleškemu svetovalcu odkrito povedali, kaj v mestu pogrešajo, a sanje so eno, realnost pa drugo. In ta v časih, ko večina živi od danes do jutri, ko vse več upokojencev brska po smeteh, marsikatera mati pa nima za mleko za svojega otroka, žal ne govori v prid novemu kulturnemu centru. Še manj pa novi študiji, ki se ji, tako kot že številnim pred njo, obeta, da bo ostala v predalu.

Novogoriška občina je angleškega strokovnjaka najela za 18.000 evrov. Skupaj s sodelavci bo zagotovo pripravil dobro rešitev. Z vsem spoštovanjem in razumevanjem do glasbenikov, ki si želijo optimalnih razmer za vadbo in nastope, filmofilov, ki upravičeno opozarjajo na to, da v mestu ni primerne kino dvorane, plesalcev, ki nimajo primernega prostora zase, in še koga, pa je zelo malo verjetnosti, da bo dočakala uresničitev.

Nova Gorica ni Los Angeles, Oslo ali Singapur. Je le malo provincialno mestece, ki je s padcem meje izgubilo svojo dodano vrednost. In dokler se razmere ne izboljšajo - nič pa ne kaže, da se kmalu bodo -, moramo biti vsi skupaj veseli, da imamo v radiju nekaj sto metrov narodno gledališče, razkošno knjižnico, kulturni dom, Mostovno, muzej, Točko, nekaj galerij ... Kar se študij zaradi študij tiče, pa, tudi v imenu občanov: dovolj jih je bilo!