Ni le suša danost

Če bodo obveljale napovedi ministra za kmetijstvo, bodo bojazni kmetov v spodnji Vipavski dolini, da bi ob vnovični suši trpeli tako kot zdaj, najbrž odveč. Zadrževalnik na Vogrščku naj bi še letos zatesnili in se bo lahko spet napolnil do vrha.

Recimo, da bo tako. Recimo, da bo narava napolnila zajezitev, da bo v omrežju zadovoljiv pritisk vode, da bo država jeseni 2013 zajezitev v celoti sanirala. Če se bo vse našteto zgodilo, kar pa, pozor, zahteva tudi spodoben dež, bo del primorskega kmetijstva bolje varovan pred vsaj eno vrsto naravnih nesreč večjih razsežnosti. A le del kmetijstva.

Tu je še vsa zgornja Vipavska dolina, tu so Brda, tu sta slovenska Istra in nenazadnje Kras. Bi se dalo povsod urediti spodobne namakalne sisteme? Najbrž. Je pa vprašanje, koliko bi to stalo in koliko suš bi se vmes še zvrstilo. Hkrati, trdijo kmetje, jih ovira birokracija, če bi si hoteli sami pomagati, denimo z mini zajezitvijo kakšnega potoka. Potemtakem je pot do obvarovanja primorskega kmetijstva pred sušo lahko še zelo dolga.

Ampak ali naj se, po drugi strani, skoraj vsako leto “prešteva” škoda? Pa ne le po suši. Tu je še toča, ob dežju narasle reke najprej preplavijo kmetijske površine, močna burja je tu doma. In vsakič, če je le ujma hujša, naj škodo odpravlja država, pa čeravno župani trdijo, da se doslej ni kaj dosti izkazala in je kvečjemu pomagala pozno.

Ko gre za katastrofe, je sicer prav, da pomaga država; kdo pa naj? In če se je že pred kdove kolikimi sušami govorilo o nujnosti namakanja, bi bilo dobro, da se ga vsaj zdaj začne urejati. A na srečanju z ministrom v Biljah je bilo slišati nekaj “zanimivega”: gre za škodo, ki je ni moč zavarovati pri zavarovalnicah. Resda bi bila pot do drugačne ureditve na tem področju morda še daljša, če je to sploh možno, kot pot do namakanja vse Primorske. Je pa zanimivo, da se v Biljah nihče ni niti vprašal o tem. Zaradi slabih izkušenj ob toči? Očitno je to danost. Tako kot suša.