Ni prostora za novinarje

Samo vprašanje časa je še, da se bo svet začel spraševati, ali še potrebuje novinarje. Kar ni dobro. Zagotovo je res, da je danes novinarski poklic v globoki krizi. Malo smo novinarji tega tudi sami krivi, ker smo pozabili, da ni novinarstvo nič drugega kot obrt, ki se s časom izpopolnjuje, in strast do resnice, ki velikokrat ubija.

Giancarlo Siani iz Neaplja se je že kot študent začel ukvarjati z novinarstvom. Najprej občasno z revialnimi članki, ki so obravnavali hierarhične odnose znotraj kamore, mafijske organizacije, ki deluje v Kampanji. Kasneje kot dopisnik za Il Mattino v Torre Annunziata (mestece je medijsko zaslovelo s knjigo Gomora Roberta Saviana). Za neapeljski dnevnik je Siani napisal pomembne preiskovalne članke o lokalnih mafijskih botrih, posebej o Valentinu Gionti, ki je ustvaril pravi imperij s tihotapljenjem cigaret.

Mrzlične raziskave so Sianija pripeljale od črne kronike, vezane na umore kamorističnega kova, do vznemirljivih vezi med kamoro, politiko, novinarskimi hišami in gospodarstvom. Do niti, ki je povezovala vse te dejavnike, je prišel tako, da je šel po poti javnega, davkoplačevalskega denarja, namenjenega javnim investicijam. Vendar zanj to ni bilo usodno. Usoden je bil članek, v katerem je razkril, da mu je neki policijski vir prišepnil, da je drug klan prodal policiji Valentina Gionto z namenom, da sam prevzame njegove posle. Klan, ki naj bi bil ovadil šefa nasprotnega klana, je sprejel Sianov članek kot globoko žalitev, ker etični kodeks kamore prepoveduje ovadbe med kamoristi. Zato so se odločili, da bodo novinarja likvidirali.

Eksekucija se je zgodila 23. septembra 1985, štiri dni po novinarjevem rojstnem dnevu. Komaj šestindvajsetletni novinar je pustil za seboj več kot tisoč člankov. Šele dvanajst let po umoru je sodstvu uspelo naročnike in izvršitelje usmrtitve poslati za zapahe, kjer prestajajo dosmrtno zaporno kazen. Siani je prvi novinar, ki ga je ubila kamora.

Leta 2009 je nastal film Fortapasc-Fortapaš Marca Risija, ki prikazuje zadnje dneve novinarjevega življenja. V filmu je med drugim zelo poučen dialog med Sianijem in urednikom dopisništva v Torri Annunziati, ki je imel pomisleke glede njegovih člankov. Urednik ga je nekega jutra povabil na sprehod in mu razložil, kako pojmuje novinarstvo. Po njegovem obstajata dve vrsti novinarjev: “Novinarji novinarji in novinarji uslužbenci. Novinarji, ki ustvarjajo novice, in tisti, ki jih prepisujejo. V tej deželi pa ni prostora za novinarje novinarje.”