Nič usodno posebnega

“No, super,” se je včeraj neprizadeto glasil komentar nekega obiskovalca ene od spletnih strani, ki je poročala o odstopu dovčerajšnje ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan. Ko gre za odstop iz druščine Karla Erjavca, to res ni nekaj usodno nepričakovanega. Saj smo že od samega začetka vajeni njegovih groženj z odhodi, ki so se okrepile potem, ko je bil sam “odstopljen”. Tokratni odhod svoje ministrice je seveda pozdravil, ministru Svetliku, ki vztraja pri pokojninski reformi, pa se je odrekel. Danes bo izvršnemu odboru stranke predlagal še dokončni umik Desusa iz vlade in potem ...

... In potem, kaj še ostane premierju Pahorju? Tudi če izpelje temeljito rekonstrukcijo vlade, kar mu mnogi svetujejo, bo brez večine v parlamentu nemočen. To bo ugotovil tudi v primeru, če pojde v parlament po zaupnico. Ko omenjamo (ne)zaupnico, spet ne moremo mimo Erjavca. Prejšnji teden je podporo Desusa vladi pogojeval z odstranitvijo ministra Svetlika. Za dovčerajšnjo ministrico pa ne bo prispeval naslednika. In podpore ne bo in reform tudi ne.

Je torej odstop ministrice zgolj manever, del strategije v pripravah na volitve prihodnje leto in morda na predčasne? Pahor namreč prizadeto zavrača njene očitke, da ji ni stal ob strani in trdi, da je imela njegovo “nedeljeno podporo”. Kaj je torej v ozadju? Opogumljen z referendumskimi odzivi, ki mu nizajo zmage, ima Erjavec gotovo tudi tu svojo računico.

Po drugi strani ni moč zanemariti tistega, kar je ministrica v treh mesecih izkusila. Zaradi spornih poslov je morala odstaviti pomembnega uradnika v Pomurju, kazensko je ovadila dva svoja sodelavca, se lotila še nekaterih kadrovskih premikov, odpira se zadeva Stožice ...

Da, verjetno bo prišla na dan marsikatera nečednost. Ne moremo pa ministrici verjeti, da je lahko resen prispevek k tako usodni odločitvi visokega državnega uradnika nekomu nenaklonjeno novinarsko poročanje.