Nimamo za liziko

Nimaš za burek je fraza, s katero se ponavadi opisuje omejene možnosti ali sposobnosti osebka. V Novi Gorici za burek imamo, metaforično in tudi dobesedno glede na rekordno število pekarn na prebivalca. Nimamo pa za liziko. Slaščičarna z angleškim imenom Lollipop v Eda centru je zdržala precej manj, kot je rok uporabe povprečne vrečke bombonov. In glede na to, da je lokal v najbolj opazni novogoriški stavbi, še preden ga je prevzel nov najemnik, imel ambicije postati mestna kavarna, je pogled na prazne vitrine in obrnjene stole precej žalosten.

Seveda to, da podjetnik ni uspel zaslužiti dovolj za najemnino in stroške, ne more biti ne krivda ne problem lokalne gospodarske politike. Ampak še ena zaprta vrata utrjujejo slab občutek. Zdi se, da Novo Gorico vedno kupijo najslabši ponudniki po najnižji možni ceni. Da uspevajo le zemljiški mešetarji in pohištveni diskonti, ki iščejo hiter zaslužek. Ter da mesto prav nima sreče. Ker od večine velikih poslov ostanejo neuresničene obljube in nerešene pravne kolobocije. Občina pa je prisiljena zapravljati čas svojih uslužbencev in denar svojih občanov, da reši, kar se rešiti da. Tako je bilo z velikimi gradbenimi apetiti Euroinvesta, z nesrečnim nakupom SGP, s številnimi neuresničenimi nepremičninskimi načrti pa še čem.

Zdi se, da Novo Gorico vedno kupijo najslabši ponudniki. Da uspevajo le zemljiški mešetarji in pohištveni diskonti, ki iščejo hiter zaslužek.

Arčonova uprava ima trenutno v ognju nekaj želez. S sprejetjem urbane strategije in naskokom na sredstva za regionalni razvoj kaže, da je mesto dobilo razvojni pospešek. Morda se bo z obnovo največje soseske, gradnjo pokritega bazena in kolesarskih stez, vzpostavitvijo spletišča ustvarjalnih praks in oblikovanjem nove, sodobne industrijske cone v Kromberku izšlo. Morda se bo sreča le obrnila in bodo veliki projekti minili brez nepričakovanih pravnih in birokratskih zapletov.

A še vedno ne bo kampusa, na griču nad občinsko stavbo bo še vedno propadal Ideal, ostale bodo neurejene Majske poljane in v zraku bodo obviseli dogovori o gospodarskem sodelovanju z občinami čez mejo. Še vedno bosta tu žalostna avtobusna postaja in železniški tiri, ki ne vodijo nikamor. Pa še veliko drugih grenkih pilul, ki jih bo treba v naslednjih dveh mandatih precej bolj hitro nadomeščati z lizikami kot v preteklih dveh. Sicer si kmalu tudi bureka ne bomo več mogli privoščiti ...