Nina, velja vztrajati!

“Rada bi, da postanejo odgovorni državljani, avtonomni, angažirani, solidarni, ki vedo, kaj počnejo in ki delajo stvari s svojo glavo. Da niso ovce, ki sledijo čredi, ampak da so črne ovce v pozitivnem pomenu besede, ki vstanejo iz množice in naredijo nekaj drugače. To bi rada, da postanejo 'moji' otroci.”

To so besede, ki jih je Nina Kapelj, tokratna osebnost Primorske, izrekla v intervjuju, ki ga objavljamo v današnji številki. Težko se je ne strinjati.

Zgodba o tokratni osebnosti Primorske, je v prvi vrsti zelo lepa zgodba o zagnanosti, odgovornosti, predanosti in nepreračunljivem prevzemanju vsaj dela odgovornosti za skupno dobro. Je zgodba o zavedanju, da so “stari dobri časi”, ko so službe bile, ko so stanovanja bila in ko nam je dobro življenje nekako pripadalo, za račun pa ni bilo treba prav zelo skrbeti, nepovratno minili. Je zgodba o tem, da je treba odgovornost do sebe in skupnosti vzeti zares in nekaj narediti. Ker če ne bom jaz - kdo bo?

Izbor dekleta, rojenega po osamosvojitvi, neokuženega z neplodnim nategovanjem okrog tega, kdo je zmagal v kakšni vojni, vliva nekaj upanja. Kaže namreč na to, da Primorka in Primorec cenita vrednote odgovornosti, delavnosti, predanosti in skrbi za skupno dobro. Tudi večina ostalih štirinajstih nominirancev za laskavi naziv osebnosti Primorske kaže na to, da je delo za skupno dobro visoko na lestvici vrednot, ki jih najširša javnost prepoznava kot svoje.

A ne gre se slepiti: tako kot radi podpremo mlade, neobremenjene, tiste s svežimi pogledi na čas, ki ga živimo, jih še malo raje zasujemo s poleni pod noge in z užitkom gledamo, kako padejo na glavo in si polomijo zobe. Takšni pač smo.

In zato brez želje biti pokroviteljski Nini Kapelj ob čestitkah velja povedati tudi: ne bo šlo vedno gladko, že jutri vas čakajo ovire, zrasle iz zavisti, negotovosti in nesposobnosti. Ampak kljub temu - ali pa prav zaradi tega - velja vztrajati.