Niso krivi za vse

“Kaj smo zakrivili, da nas tepe, kamor se obrnemo v našem turizmu,“se v teh dneh sprašujejo Bovčani. Res jih tepe, toda za vse niso krivi sami.

Bovški turizem preživlja eno najtežjih obdobij. Že pozimi se jim je zaradi nesreče na gondolski žičnici, za katero je bil kriv nesrečni splet okoliščin, sesulo kaninsko smučišče. Nedolgo tega še upravljalec ATC Kanin, ki je pristal v stečaju, ker sta ga na cedilu pustila večja solastnika, Euroinvest in Hit. Občina se je z dajanjem denarja trudila, dokler je mogla. Na cedilu jih je pustila tudi država, ki - za razliko od sosednjih - ni hotela dojeti, da je nujna sistemska pomoč. Na drugi strani Bovčani ne znajo stopiti skupaj v boju za smučišče. Občina se obnaša kot kmečka nevesta; namesto da bi sprejela ponujeno roko potencialnih partnerjev iz Andore, čaka in čaka ...

V upanju na dobro poletje se je že maja zalomilo z dvema smrtnima žrtvama na raftanju. Posla je v kriznih časih že sicer manj, po nesrečah je še manjši. S skupno akcijo so raftarji preprečili, da bi inšpekcija prepovedala plovbo po Soči. Do tega ni bilo daleč.

V začetku julija, na vrhuncu sezone, so ugotovili, da jim je še soteskanje odvzeto, ker nimajo licence. Država je doslej sploh ni zahtevala, zdaj terja, da takoj opravijo zahtevno, dolgotrajno in drago usposabljanje, za katerega nihče ne ve, kako in kje naj ga izpeljejo. V tej stiski pripravljen, posoški prilagojen program, s katerim bi fantje z dolgoletnimi izkušnjami dobili potrdilo za soteskanje, država zavrača. Odgovornih nič ne briga, da športna podjetja izgubljajo tretjino zaslužka. Ko je posoška Kanjoning zveza povprašala ministrstvo, kdaj lahko pričakujejo odgovor o (ne)ustreznosti programa, so ji odgovorili, da je za to odgovorna oseba na dopustu.

Vsem v brk se smejejo tuje športne agencije, ki veselo prevzemajo domačinom delo, ker njih nihče nič ne vpraša. Zdi se, da država tudi ob Soči počenja vse, za to, da bi njene državljane povozili tujci.