Niso še za v muzej

Komensko podjetje Alukomen je bilo svojčas, preden je nasedlo na razvpiti gradbeni projekt Dunajski kristali v Ljubljani, za kar imajo še vedno več kot dva milijona odprtih terjatev, zgled dobrega podjetja. Kot vodilni zaposlovalec v občini Komen, v najboljših časih so rezali kruh 210 ljudem, so radi primaknili tudi kak evro lokalnim društvom, Rdečemu križu in še komu. Mladina, ki so jo množično štipendirali, je bila ponosna na bodočega delodajalca, delavci niso skrivali, kje delajo. Bodisi v Alukomnu bodisi v Alukomen holdingu - nekoliko ponesrečeno namreč kljub komplementarnim programom delujejo v dveh podjetjih, ki občasno napovedujeta združitev. A v obeh se je v zgolj nekaj letih zgodil radikalni gospodarski zasuk. Ob preveliki naslonitvi na gradbene partnerje so padli v spiralo stavk, ki se izmenjaje v zadnjih treh letih vrstijo v obeh podjetjih. Ob finančni nedisciplini kupcev tako za več mesecev zamujajo s plačami in celo s plačevanjem prispevkov za zaposlene. Kdor je le lahko, je “dokupil leta” in se upokojil ali pa odšel delat drugam. Ti, ki ostajajo, vztrajajo le zato, ker nimajo kam, medtem ko je ponos, da so delavci Alukomna, že davno izpuhtel.