Nogavice in pamet

Zaustavite Zemljo, rad bi izstopil, so že leta 1988 prepevali člani hrvaške zasedbe Prljavo kazalište. Od takrat je minilo že četrt stoletja, refren pesmi pa je danes bolj aktualen kot kdajkoli. Čeprav morda nevede, si ga brunda domala vsak, vsaj malo razmišljujoč človek, ki se mu upira živeti na planetu, ki ga tako očitno zapušča pamet.

Ni treba daleč, da ugotoviš, kakšno opustošenje pušča za seboj odhajajoča pamet. Dovolj je že postanek pri nas, v državi, ki se je nekoč oklicala za svetilnik Evrope, zdaj pa nima več niti S od tistega svetilnika, zdrava pamet pa postaja v njej nekaj tako eksotičnega kot banane na skrajnem severu planeta.

Ja, tako je to pri nas: kdor ravna odgovorno, potegne krajši konec; kdor ni odgovoren, dobi še eno priložnost, da ponovi napako; kdor je pošten, životari; kdor je lump, živi na veliki nogi; kdor še zase nima dovolj, daje drugim; kdor ima vsega preveč, jemlje drugim ... Resnično: narobe svet!

Nekoč smo se hvalili, da so otroci naše največje bogastvo. In zatrjevali, da odgovorni starši poskrbijo za prihodnost svojih otrok. Če jim finančno stanje dopušča, to počnejo tudi danes. Čeprav težko, dajo vsak mesec na stran nekaj denarja. Na varčevalni račun pridno nalagajo tudi denar, ki ga njihovim malčkom poklanjajo nonoti in none, strici in tete in ostalo sorodstvo. A namesto da bi bili za svoje odgovorno ravnanje nagrajeni, jih država kaznuje.

Pri določitvi cene vrtca in upravičenosti do otroškega dodatka namreč upošteva tudi te privarčevane zneske. In tako se zgodi, da je tisti, ki živi na veliki nogi in denar sproti zapravlja, nagrajen z nižjo ceno vrtca, medtem ko onega, ki živi skromno in je odgovoren, zaradi prihrankov na banki uvrstijo v višji razred za plačilo vrtca. Zato ne preseneča, da mnogi starši ugotavljajo: bolje denar v nogavici kot na banki. In ne preseneča, da si vse več ljudi brunda: Zaustavite Zemljo, radi bi izstopili ...