Nogomet in politika

Na sinočnji večer prav zlahka gledamo tudi kot na simbolično napoved dveh tem, v znamenju katerih nam bodo minevali prihodnji trije tedni. Na enem televizijskem programu si je bilo mogoče ogledati vrhunski nogomet, na drugem nekoliko manj vrhunsko predstavo političnega teatra.

Glede na to, kako neslavno se je iz Brazilije poslovila nogometna velesila Španija, bi bilo tvegano napovedovati, kaj se bo še zgodilo do 13. julija. Pri politiki pa si brez večjega tveganja smemo privoščiti nekaj predvidevanja. Bolj ko ne je jasno, da bosta takt kampanji dajali dve temi.

Prva je začetek prestajanja zaporne kazni Janeza Janše. V trenutku nastajanja teh vrstic ni indicev, da danes Janša ne bi šel na Dob, jasno pa je, kakšno taktiko je v nagovarjanju volilcev ubral. Kdor je gledal sredine Odmeve, je videl Janšo, kakršnega ne poznamo: bil je potrt, običajno ostrino in občasno zajedljivost je zamenjala skrušenost in vtis žrtve slovenskega “krivosodja”, kot pravi sam. In kdor vsaj malo pozna politični marketing, ve tudi, da je vloga žrtve na slovenskih volitvah že bila zmagovalna. Ali bo tudi tokrat, ne vemo, kaže pa se, da bo obračun s sodstvom leitmotiv kampanje največje opozicijske stranke.

Druga tema, v znamenju katere bomo živeli do volitev, pa je ponudba novega. Novih strank, novih konceptov, novih obrazov, novih politik, novih obljub. Tudi to smo že videli. In na podlagi videnega lahko mirno zatrdimo: v Sloveniji se “novo” še nikdar ni izkazalo kot takšno. Kravje kupčije, posli za prijateljčke, vse to smo videli naprej pri “starih”, potem še pri “novih”. Zato velja biti pri presoji v prihodnjih treh tednih pozoren na kaj drugega. Bolj kot na programske zaveze, v katerih bo itak zapisano vse mogoče in nemogoče, na to, kaj je kdo v preteklosti od obljubljenega že uresničil. Ali na to, kolikokrat so koga že dobili s spuščenimi hlačami in kako (ne)prepričljiv je pri obljubljanju, kaj vse dobrega bo postoril. Potem bo odločanje lažje.