Noji z napako

Bila je javna uslužbenka, ki si je v mesečni popis potnih stroškov po pomoti zapisala eno vožnjo na tri kilometre oddaljeno delovno mesto več in je zardela od sramu, ko so jo opomnili.

Bila je druga javna uslužbenka, ki je zaradi netransparentnega poslovanja z več deset tisoč evri v kriminalistični preiskavi, a je temu navkljub še vedno vztrajala na svojem delovnem mestu.

In bil je župan, ki je brez zadržkov direktorju občinske uprave in strankarskemu kolegu, ki ga je prej na to mesto tudi (vprašljivo) ustoličil, dodelil občinsko neprofitno stanovanje, ob tem pa nanje že leta čaka 150 prosilcev na socialnem robu. Tudi tisti goriški občinski uslužbenec z visoko plačo, ki si je upal sprejeti neprofitno najemnino, ni od muh, kar se tiče obsega moralnih in etičnih norm.

Če pa spomnimo še na primere, kot je predsednica enega od istrskih občinskih nadzornih odborov, ki s svojega položaja nadzira sina - direktorja največjega javnega zavoda v občini, in na brata kraškega župana, ki se mu ne zdi sporno, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, ki ga je kot nadzornik sam imenoval, potem imamo v Sloveniji res ogromno farmo nojev z napako, ki jim tlačenje glave v pesek nikakor ne gre od rok.

Ravno nasprotno - naokoli hodijo z visoko vzravnano glavo, prepričani, da je to prava drža. In kar (najmanj) prvo omenjeno uslužbenko zagotovo zbode kot puščica, je to, da so celo zgroženi in maščevalni, če jih mediji izpostavijo kot noje z napako, deformacijo. Če jih pošteni državljani prijavijo kriminalistom ali protikorupcijski komisiji, če jih po kuloarjih opravljajo.

Vendar bolj kot njihova zaverovanost v ustreznost lastne moralne in etične, celo zakonske drže, zbode vse večja pasivnost državljanov, ki take defektne noje sprejmejo za povsem normalne, češ, ah, saj tako ravnajo vsi in povsod. Seveda to ni res! Naj javni noji le za en dan prestopijo k zasebnikom, pa se bodo kaj hitro naučili zakopati glavo v pesek.