Nov val, stare težave?

Na nepremičninskem trgu je kriza dokončno mimo. Tudi na Primorskem. Gradbeni stroji spet brnijo, investitorji rišejo nove soseske, špekulanti že vedo, kje bodo zaslužili, navadni smrtniki pa bodo, kot vedno, spet potegnili krajši konec.

Po gradbenem boomu v začetku novega stoletja, ko so soseske stanovanjskih blokov, vrstnih in družinskih hiš rasle kot gobe po dežju in so si investitorji meli roke, ko so prodajali stanovanja celo po trikratni ceni, je tudi nepremičninski balon v kombinaciji z recesijo marsikaterega investitorja in gradbinca pahnil v stečaj. V stečajnih masah je tako pristalo tudi veliko stanovanj. Njihove cene so bile razmeroma nizke, na manj zanimivih lokacijah, v Sežani denimo, le tisočaka na kvadratni meter, za tista s pogledom na morje pa je bilo seveda vendarle treba odšteti precej več.

A zdaj so stanovanja iz stečajev večjih gradbenih podjetij in drugih investitorjev večinoma prodana - od Mišičeve rezidence v Luciji, Livad v Izoli in Nokturna nad Koprom do Brinja na Kozini in Resja v Sežani, pa še kje.

Marsikje na Primorskem zato že načrtujejo nove stanovanjske soseske - v Ajdovščini rišejo novo sosesko z 270 stanovanji; še bolj živahno je načrtovanje sosesk individualnih hiš in drugih pozidav - od Fiese, kjer so poskušali domačini gradnjo zaustaviti celo z referendumom, do Škofij in Lokve na Krasu ter Koč pri Postojni.

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali smo se iz napak ob nepremičninskem boomu kaj naučili. So občine zdaj pripravljene na investitorje? So uskladile želje investitorjev in občanov? Nekatere so v tem času res sprejele občinske prostorske načrte in z njimi nekaj tega uskladile, marsičesa pa ne.

Zato lahko spet pričakujemo stihijsko pozidavo in kup težav: prehitre in prevelike širitve naselij, prevelike obremenitve obstoječe komunalne, elektro in telekomunikacijske infrastrukture, pretesne vrtce in šole, prehitre spremembe socialne in etnične strukture, ...