Nova razmerja

Tokrat bo pa morda vendarle drugače, bližnje izredne parlamentarne volitve lahko prinesejo kaj novega. Po Sloveniji se namreč raznaša prepričanje, da so ljudje siti starih obrazov iztrošenih politikov, da hočejo nekaj novega. In tako prihajajo liste s podpisi volilcev, z Jankovićem in s Hanžkom celo novi stranki. Nekateri so torej tisto o naveličanosti Slovencev vzeli resno in zaznali priložnost zase.

Gledano z vidika levice in desnice (dodatek sredina pri obeh je bolj za okrasek, da se lepše sliši in pritegne tiste, ki so nekje vmes) so se dosedanje parlamentarne volitve vedno iztekle tako, da med njima ni prišlo do velikih razlik. Seveda ko seštejemo vse (pogojno levo) in (pogojno desno), sicer pa smo imeli vedno največjo vladajočo in največjo opozicijska stranko. To je na splošno dobro. Prevelika moč nekoga, ki so mu odveč celo koalicijski partnerji, in stanje brez prave opozicije, to bi bila nevarna razmerja.

Do omenjenih utečenih razmerij moči v Sloveniji je prihajalo po prevladujoči logiki volilca. Naj je nekje videl še tako prepričljivega kandidata, se je v slugu “bolje vrabec v roki kot golob na strehi” na volišču odločil za svojo opcijo, torej za nekoga, ki je zanesljivo dovolj močan.

Ali bosta predvsem Janković in Virant zamajala oba velika? No, ne levi ga ni več, Pahorjeva SD je na poti nekdaj vsemogočne LDS, obema (in tudi Zaresu) pa bo gotovo še nekaj odščipnil. Na drugi strani pa se je SDS s pojavom Virantove liste znašla v hudi zadregi. V ponedeljek ga je stranka na svoji spletni strani postavila celo v navezo z Jankovićem, včeraj pa je njegovo dejanje označila za nedostojno in zahrbtno. To pomeni, da si bosta v predvolilni kampanji stali nasproti dve strani. Virant, ki sicer ne izključuje partnerstva s SDS, pa je včeraj dejal, da ne mara nespoštovanja drugače mislečih in nepripravljenosti na dialog.

Nič čudnega, če v SD, LDS in Zaresu prihod Gregorja Viranta v volilno tekmo kar pozdravljajo.