Nuja ni razkošje

Da lahko bolezen nenadoma izbruhne, vedo tudi tisti, ki jih je kdaj čez vikend pestil zobobol. Zbuditi se v soboto zarana z oteklino in bolečino, je mučno. Še sreča, da je na voljo tudi zobozdravnik.

A kot zdaj kaže, ga v Istri ob sobotah več ne bo. Tamkajšnji zobozdravniki - gre za vse, ki so del javne zdravstvene mreže in so dolžni tudi dežurati - se namreč sklicujejo na predpis zdravstvenega ministrstva, ki sobotno delo opredeljuje kot dežuranje. Nasprotno pa zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki to delo financira - soboto dojema kot redno delo. S tem se strinja tudi združenje zdravstvenih zavodov, ki predlogu ni oporekalo.

Da bi dokazali svoj prav, so se zobozdravniki v Istri odločili vrniti milo za drago in sporočajo, da bodo bržkone ob sobotah raje doma.

Če ne bi šlo za bolnike, potrebne pomoči, temveč bi to (že) bil nadstandard - torej razkošje -, bi ljudje takšno odločitev razumeli in sprejeli. Tako pa so osupli, da bodo ob zobozdravnika, med tem pa ga bodo še naprej, tudi ob sobotah, imeli na severnem Primorskem, Krasu, v Ljubljani in drugod.

Zakaj prav v Istri ne, je težko pojasniti, kot tudi, zakaj je bilo to delo doslej dokaj slabo plačano. Morda se del vzroka skriva v želji po prostem času in prepičlem zaslužku (v bruto znesku slabih 300 evrov za soboto). Vendar pa v nekaterih zdravstvenih domovih omenjajo tudi spretno razporejanje delovnega časa. Tam, kjer tudi zobozdravniki delajo v soboto, je njihov delovnik med tednom pol ure krajši, da se nabere še čas eno delovno soboto.

Urnike vseh ambulant, tudi vseh koncesionarskih, potrjuje ZZZS. Pričakovali bi, da jih pred tem pregleda. In, navsezadnje, lahko jih tudi ne potrdi ...

Sobotno dežurstvo je sicer dokaj pičlo plačano in ZZZS bi lahko večji prihranek našla kje drugje v zdravstvu. Prav tako ne bi nihče utrpel velike škode, ko bi oddelal svojo soboto. To, da zobozdravnik ta dan dela, ni ne razkošje ne razvajenost. Za nujo gre. In za bolnike.