Nujna! Krivična!
'Mogočnih' 49 glasov, ki so jih v torek poslanci oddali za reformirani zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pomeni, da bo z novim letom pokojninska reforma uveljavljena. In z njo ne le višje zapovedani starost in delovna doba za pridobitev polne pokojnine, pač pa tudi visoki odbitki za vse tiste zaposlene, ki o izpolnitvi zapovedanega niti sanjati ne morejo.
Ker izmozgani in oboleli že sedaj plačujejo previsoko ceno desetletjem, ko so v zavetje pokojnin v strahu pred političnimi rezi v pokojninski sistem bežali (pre)mladi zaposleni pri najboljših močeh ali pa celo na višku moči, ko so jim to omogočale posebne ugodnosti (in jim jih še) v različnih zakonih. Ker te ugodnosti državno blagajno stanejo 450 evrskih milijonov letno, dodatnih 700 milijonov evrov pa nadomeščanje davnega leta 1996 znižane pokojninske prispevne stopnje delodajalcev, je nujno reformirati prej, kot bi se v letu 2022 iztekli učinki tako imenovane Ropove pokojninske reforme iz leta 1999.
Da so se razmere - od gospodarskih do demografskih in vseh vmes - od prve reforme grdo poslabšale ne dvomi nihče ne v Sloveniji ne v Evropi. Zato tudi nihče ne dvomi v nujnost reformiranja sistema za skorajšnji prevladujoč delež upokojenega slovenskega prebivalstva. Ki pa ob hvalevredno ohranjeni medgeneracijski solidarnosti ne more prizadeti najbolj obremenjenih, danes najslabše plačanih s še slabšimi pokojninami ob predčasni upokojitvi. In jih v zamenjavo za preživetje z varstvenim dodatkom, poslej socialni dajatvi, razlastiti poslednjega prgišča premoženja, ki so ga uspeli ustvariti.
Kar so politiki 'skupčkali' v prid 'mogočnim' 49 glasovom za reformo, ki bi potrebovala konsenz, skušajo v prid revežem popraviti sindikati. Za veto reformi, ki ga je pričakovati v državnem svetu, je 49 glasov poslancev premočnih. Za referendumsko zavrnitev in poprejšnjo razpravo, da bi šlo reformo začeti v gospodarstvu, pa seveda ne...
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Megalomanski monstrumi