O kači in zviti vrvi

Zakon o davku na nepremičnine ne velja več. Slaba volja zaradi nepopustljivosti, ki si jo je ob sprejemanju in uveljavljanju svojeglavih rešitev v tem zakonu privoščila vlada, je zgodovina. Od trenutka, ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon, pogled vseh državljanov že zre naprej. Kaj nas čaka? Kako bo vlada iz nas izvabila denar za krpanje luknje, ki jo je v proračunu povzročila razveljavitev nepremičninskega davka?

Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, pravi ljudska modrost, zato ni nič čudnega, da vsi - razen vladne koalicije, seveda - v prihodnost zremo s strahom. Popolna ignoranca do vseh opozoril, ki so se v preteklih mesecih nanašala na nepremičninski davek, je razkrila, da se vladi pač ne zdi nič takega teptati osnovna ustavna načela.

Ustavni sodniki so včeraj državljanom vrnili upanje, da oblastnikom niso prepuščeni na milost in nemilost. Tega bi se morala zavedati tudi koalicija, ki bi morala prenehati z udobnim zastraševanjem ljudi, češ da bo šlo - če ji ne bodo pustili lomastiti po svojih življenjih - vse k hudiču.

Če s čim, potem se je treba strinjati z besedami premierke, da bodo nove rešitve bolj boleče. Koalicijo gotovo čaka boleče usklajevanje o alternativah; posegov v pokojnine in socialne transferje ne bo prenesel Desus, do kriznega davka pa so zadržani vsi ostali. Nase že opozarjajo tudi javni uslužbenci, ki ne nameravajo dovoliti vnovičnega nižanja svojih plač.

V zmedo koalicijske prihodnosti so si vodje poslanskih skupin koalicije včeraj svetili kar sami. Čeprav je do zdaj na nepremičninskem davku visela usoda države, smo po novem od njih slišali, da gre za manjši znesek, ki ga bo mogoče nadomestiti.

Že zgolj ob podatku, da je Slovenija v minuli finančni perspektivi počrpala le polovico od štirih milijard evropskih sredstev, ki so ji bila na voljo, bi človek temu mirne duše prikimal. A kaj, ko je to težja pot, nas pa je, ne pozabimo, že velikokrat pičila kača.