Občina Banana

Ob vsem političnem cirkusu v ilirskobistriški občinski areni, kjer svetniki že nekaj časa ne zmorejo ukrotiti zadirčnosti in trmoglavosti župana Emila Rojca, se človek vpraša, kdo pravzaprav bdi nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnostih.

Ilirska Bistrica se za tovrstno razmišljanje ponuja kot na pladnju. Županovo egocentrično uporništvo zoper pravila lepega vedenja, poslovnika in statuta se je razbohotilo ob razpadu zavezniške koalicije.

Kljub manjšinskosti je s pomočjo asistenta, podžupana Dušana Grbca iz desne klopi ter nekaj triki zmedel nasprotnike in z neimenovanjem občinske volilne komisije preprečil potrditev manjkajočega občinskega svetnika. Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo so sicer “opozorili”, da občina v nobenem časovnem obdobju ne sme biti brez volilne komisije kot samostojnega in neodvisnega organa, v nasprotnem primeru deluje nezakonito.

Brez moralno-etičnega zaviranja je nato isti tandem povozil še volitve v državni svet in svetniško mesto omogočil slepemu potniku, postojnskemu županu Jerneju Verbiču, ki se je nato preko ministrskega prijatelja Zvoneta Černača za prijazno gesto zahvalil s krožiščem.

To je bil prikladen primer akrobatske hoje po zelo tanki vrvi med korupcijo in strankarskimi interesi. Varuhinja človekovih pravic je sicer “ocenila”, da je bilo Rojčevo ravnanje sporno. Toda, veliko oko državnih organov se ob vseh simčičih, alenkah in türkih ne utegne ozreti na Bistriško, kjer ne deluje niti občinski nadzorni odbor.

Kdo lahko potemtakem gleda pod prste tamkajšnji občinski politiki? Volilci! Odločitev, do kdaj se bo bistriška občina vrtela v začaranem 'krožišču' cirkuških predstav, je torej zgolj v rokah občanov.