Oblast je daleč od dela na snegu

Včasih se zdi, da aktualna oblast deluje podobno kot v času Jugoslavije. Takrat se darila niso delila za božič, ampak je dedek Mraz prišel na silvestrovo. Na ta dan leta 2021 so slovenski žičničarji od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili razpis, ki namenja 48,8 milijona za preoblikovanje večjih smučarskih centrov v celoletna gorska središča. Od tega bo šlo 30 milijonov evrov za naložbe v žičniško in drugo infrastrukturo. Čas za prijavo na razpis, ki zahteva kompleksno dokumentacijo, je le še do 10. februarja.

Kratek prijavni rok je manjši problem. Ključna je kratkovidnost pripravljavcev razpisa, ki nimajo stika s stvarnostjo prostovoljnega dela na malih smučiščih z eno ali dvema vlečnicama, za katera je podvig, če uspejo letno v svoj obstoj in razvoj vložiti nekaj deset tisoč evrov. Teh smučišč je daleč največ in prav za njih so pogoji tega razpisa (med drugim mora biti naložba vredna vsaj dva milijona evrov) nedosegljivi, čeprav so za nadaljevanje razvoja smučarskega turizma ključna.

Ker so blizu domov, se na malih smučiščih otroci naučijo prvih zavojev. Na Lokvah in na Ski Boru, se je začela tudi pot primorskih olimpijk v Pekingu, Ane Bucik in Andreje Slokar.

Ker so blizu domov, se na malih smučiščih otroci naučijo prvih zavojev. Na Lokvah in na Ski Boru, se je začela tudi pot primorskih olimpijk v Pekingu, Ane Bucik in Andreje Slokar. Mala smučišča niso le začetna kovačnica športnih uspehov in spodbujevalec zdravega zimskega gibanja na prostem, ki ga ne more nadomestiti preveč opevana vadba v zaprtih prostorih. Mala smučišča proizvajajo tudi kasnejše potrošnike kompleksnejših smučarsko - turističnih storitev v velikih centrih, kjer se skozi gostinsko, trgovsko in drugačno potrošnjo ustvarja še precejšnja dodana vrednost. Obe vrsti centrov tvorita neločljivo celoto zimskega turizma.

Tega se dobro zavedajo v sosednjih državah, kjer država in pokrajine, ki jih Slovenija žal še vedno nima, skrbijo za preživetje in razvoj velikih in malih. Vzorčen primer za to je avstrijsko - koroška Ziljska dolina z velikimi Mokrinami in še tremi živahnimi vaškimi smučišči v oklici Šmohorja. Da je zimski turizem ena celota, vedo tudi na Balkanu, na primer v Bosni in Hercegovini, kjer ob veliki Jahorini razvijajo tudi majhno Ravno planino. Država bi morala - s prilagojenimi razpisi - sočasno pomagati velikim in majhnim smučiščem. Slednja bi potrebovala tudi sistemsko urejeno strokovno pomoč pri pripravi dokumentacije. Brez takšne podpore se bo trend zapiranja malih smučišč nadaljeval, kar bo minus za celotni slovenski zimski turizem. Zgolj od letnega pa bodo gorski centri težko preživeli.