Obvoznica z brado

Kocka je končno le padla, bi lahko zapisali po nedavnem podpisu protokola med vlado in ilirskobistriško občino o gradnji obvoznice ob robu Ilirske Bistrice. Dograjena mora biti do leta 2015, sicer bo šel po zlu evropski denar. Kar 85 odstotkov ga je v dobrih 12 milijonov vrednem projektu ...

Zgodba o bistriški obvoznici ima zelo dolgo brado. Menjavale so se vlade in občinski oblastniki, ki so včasih bolj, včasih pa manj glasno od države zahtevali obvoznico, če že še dolgo niso mogli računati na avtocestna povezavo.

In ko je že kazalo, da iz te moke spet ne bo kruha, sta se sedanja vladna garnitura in “domači” resorni minister Zvone Černač vendarle odločila, da je treba na tej trasi postopno odpravljati prometne zamaške na Postojnskem, v Pivki in Ilirski Bistrici.

Nič manj ni pomembno dejstvo, da je sosednja Hrvaška na pragu EU. Slovenija se tudi glede cestnih povezav do sosedov ne more obnašati pišmeuhovsko ali poudarjati samo svoje plati, češ da smo na Slovenskem vendar gospodarji mi in ne Hrvati, kot smo, denimo, slišali govoriti enega od bivših prometnih ministrov.

Pri bistriški obvoznici pa je kljub podpisanem protokolu še precej neznank. Razen za krožišče na njenem južnem robu, ki ga gradijo, bo treba za ostali del obvozne ceste šele pridobiti soglasja in gradbeno dovoljenje. Terminski plan gradnje, razen zakoličenega leta 2015, ni dorečen.

Do zgraditve obvoznice, ki jo bodo morebiti vendarle dočakali, pa se bodo Bistričani dodobra nadihali izpustov nekaj sto ali več tovornjakov, ki vsak dan zastrupljajo okolje in uničujejo mestne ulice. Obvoznica je - težkim milijonom predvidene vrednosti navkljub - le zasilna rešitev za tranzitni promet, ki se bo z bližnjim vstopom Hrvaške v EU zanesljivo povečeval.

Oči so tako že uprte v sodobno cestno povezavo s slovenskim avtocestnim križem, saj bo kmalu preteklo 80 let, odkar so Italijani zgradili sedanjo cesto do Postojne.