Od obljub do ključev stanovanja

Stanovanjska politika je že kar nekaj let med bolj izpostavljenimi medijskimi temami, a dosti dlje od napovedi in obljub o dostopnih najemnih stanovanjih ne pridemo. Spomnimo na načrte vlade Marjana Šarca iz leta 2019, ki so bili zajeti v predlogu stanovanjskega zakona. Dobro leto pozneje je podobne rešitve uveljavila vlada Janeza Janše, učinek teh rešitev pa ni bil tolikšen, kot bi si želeli.

Stanovanjski zakon iz leta 2021 je povzročil le drobne spremembe na bolje; bistvena med njimi je bila povišanje neprofitne najemnine, tako da bi lahko stanovanjski skladi z njo vsaj vzdrževali obstoječi fond najemnih stanovanj. Skladi so bili namreč leta podhranjeni in so celo prodajali stanovanja, da so sploh lahko izvajali nujna vzdrževalna dela.

Javna najemna služba ni zamišljena kot rešitev za slovenske stanovanjske stranpoti, če pa že obstaja, naj bo učinkovita.

Med takratnimi zakonskimi novostmi je bila tudi ustanovitev javne najemne službe, orodja, ki v nekaterih evropskih državah dobro deluje zaradi davčnih spodbud lastnikom stanovanj. Pri nas so se ob snovanju te službe pojavljali pomisleki, da bo za lastnike premalo stimulativna. Po prvem letu delovanja je njena neučinkovitost tudi izmerjena: namesto napovedanih sto je republiški stanovanjski sklad pridobil le šest stanovanj. Sami si odgovorite na vprašanje, kako dosegljiv je cilj, da bi javna najemna služba od leta 2025 naprej razpolagala z 2000 stanovanji.

Za takšno neučinkovitost ni kriv stanovanjski sklad, ki le izvaja zakon. Država je postavila pravila, ki od lastnikov zahtevajo kopico dovoljenj, po drugi strani pa jim ne prinašajo nobene davčne olajšave in jih na trgu, kjer gredo najemnine v nebo, omejujejo z največ 1,3-kratnikom neprofitne najemnine.

Javna najemna služba ni zamišljena kot rešitev za slovenske stanovanjske stranpoti, če pa že obstaja, naj bo učinkovita. Z več kot 300.000 evri, kot je stala do zdaj, bi država lahko v Ljubljani ali Kopru sama kupila dve, v manj razvitih (in cenejših) regijah pa šest stanovanj za oddajanje v neprofitni najem.

Izjalovilo se je upanje optimistov, da bo lastnikov nepremičnin, ki bi oddajali prek javne najemne službe, veliko in da bo dotok teh stanovanj celo vplival na znižanje cen tržnega najema. Razlog za polomijo je seveda denar: lastnikom se takšno oddajanje ne izplača.

Zdaj se hranimo z upanjem, da bo do leta 2025 na voljo 5000, od leta 2026 pa še dodatnih 3000 javnih najemnih stanovanj na leto. A tudi to bo odvisno od denarja; kje ga bo država dobila oziroma kdo si ga bo pustil vzeti, še ni znano.