Od trženja do upravljanja

V Posočju z zgolj 20.000 prebivalci so se pred epidemijo covida približevali osupljivim milijon nočitvam. Na Bovškem s 3000 prebivalci so jih našteli skoraj pol milijona. S prodornim trženjem in hitrim povečevanjem turističnih postelj, predvsem v apartmajih in kampih, so se uvrstili med pet najbolj zaželenih destinacij v Sloveniji. V letošnjem poletju se pričakuje še večji turistični naval predvsem iz evropskih držav, glede na to, da se epidemija covida umirja in da oddaljene destinacije še ne bodo vabljive.

Medtem ko so v preteklosti ponosno razglašali vsakoletnih 20 do 25 odstotkov več nočitev, so zdaj že skoraj v strahu pred poletjem. Zavedajo se, da poletnega navala ne obvladujejo in da je treba sezono podaljšati. Predolge vrste v trgovinah, gneča in hrup na cestah, na letališču, neprekinjena kolona plovil po Soči, pomanjkljivo urejena dostopna mesta do reke, pomanjkanje parkirišč je privedlo do negodovanja domačinov, med katerimi se vsi vendarle ne ukvarjajo s turizmom.

Prišel je čas za streznitev, za preobrat v glavah in za prehod s trženja na boljše upravljanje destinacije s ciljem ohranjanja pristnega doživetja v naravi.

Prišel je čas za streznitev, za preobrat v glavah in za prehod s trženja na premislek o modrem upravljanju destinacije s ciljem ohranjanja pristnega doživetja v naravi, ki je temelj posoškega turizma z outdoor športi, ponudbo za rekreativce in tudi za obiskovalce, ki želijo zgolj uživati v mirnih sprehodih. Zdi se, kot da se občine Bovec, Kobarid in Tolmin premalo zavedajo, da so se s številnimi dokumenti zavezale trajnostnemu zelenemu turizmu, med drugim nacionalnemu programu zelena shema pod krovno znamko kakovosti.

Premalo so pripravljene na izzive, kar pa niti ne preseneča, glede na to, da je turistična destinacija mlada. Ne more se primerjati z dolgoletnimi izkušnjami, denimo, primerljivih dežel v alpskem loku, kot sta Avstrija in Švica. Bi se pa od njih lahko več učila. Pri tem z opozarjanjem, kaj pomeni trajnostni turizem, sodeluje nedolgo tega ustanovljena civilna iniciativa Varujmo Bovško. Morda se ji bodo pridružile tudi iniciative v ostalih dveh občinah. Ena podobnih je denimo društvo Dor za ohranjanje in razvoj Tolmina, ki prispeva predloge za lepšo podobo Tolmina. Vsepovsod vznikajo ideje o prijaznem razvoju turizma s sobivanjem z domačini. Tudi pametne vasi, za katere si prizadevajo na Šentviški planoti in v Baški grapi, sodijo v ta kontekst.

Za turizem v Posočju ni bojazni, povpraševanje bo, kakšna bo ponudba, je odvisno od domačinov. Veliko so že naredili in še bodo. Upati je, da bodo našli tudi soglasje, kako bi boljše upravljali s Sočo.