Od zvezd do žimnice za zapahi

Novica, da je Sergej Racman, kontroverzni poslovnež, ki je s svojimi podjetniškimi idejami prodrl tudi na Primorsko, v koprskem zaporu, je bila predsinočnjim pravo malo presenečenje. Le slaba dva meseca in pol je trajalo od aretacije v Kanadi do njegovega prihoda za zapahe koprskega pripora. Racmanova vrnitev v domovino je uspeh celotne verige slovenskih varuhov zakona. Njegovi predhodniki, ki so si zatočišče pred slovensko roko pravice poiskali v Kanadi, so si z raznimi manevri izborili precej več časa, preden so legli na postelje v slovenskih zaporih.

Racmana se drži sloves brezkompromisnega poslovneža, ki je začel svojo kariero na borzi in se nato lotil številnih drugih poslov. Z obleko in kravato ni dajal vtisa, da gre za poslovneža, ki naj bi služil milijone tudi s prostitucijo. Novinarji so se pred leti ob razkrivanju Racmanovih finančnih mahinacij spraševali o njegovi domnevni nedotakljivosti, tudi po njegovi vrnitvi v domovino je še veliko dvomov o tem, kako se bo vse skupaj končalo.

Z obleko in kravato ni dajal vtisa, da gre za poslovneža, ki naj bi služil milijone tudi s prostitucijo.

Racman je najprej sedel na zatožno klop v zadevi Kolosej. Z lanskim izginotjem pa se je (začasno) izognil priporu, ki ga je sodišče odredilo v zadevi Marina, v kateri je obtožen sodelovanja v hudodelski združbi, ki je izkoriščala prostitucijo. Bo nekdaj uspešnega poslovneža, ki je bil celo na seznamu najbogatejših Slovencev, poslovno pokopala prostitucija, ki se je dogajala v salonu Marina na Ajševici?

Njegovi partnerji so bili po aretaciji v začetku lanskega leta za zapahi dobro leto, na prostost so odkorakali šele februarja letos. Sodni postopek v tej zadevi je zdaj na pomembni prelomnici, kmalu bo znano, koliko dokazov bo ostalo v sodnem spisu. Z izločitvijo dokazov, ki za zdaj še ni dokončna, se je zgodilo, kar je v sodnih postopkih nekaj običajnega. A je na ta vlak skočila še politika, Racmanov poslovni partner iz zadeve Marina Jože Kojc je o ugotovitvah sodišča pisal svojemu znancu, državnemu sekretarju na notranjem ministrstvu Francu Kanglerju, ki je nato zaradi domnevnih nezakonitosti od vodstva policije terjal ukrepanje proti preiskovalcem. Stroka je opozorila, da je takšno poseganje nedopustno. Zdi se, da je v teh časih preizkušanje mej dopustnega, celo zakonitega (in njihovo preseganje) postalo nekaj običajnega. Tudi tam, kjer je to nedopustno.