Odhaja cirkus ...

“Odhaja cirkus iz našega malega mesta ...” poje Đorđe Balaševič v pesmi Odlazi cirkus. V trenutku se je prikradla v misli ob novici, da zloglasnega cirkusa vendarle ne bo v Koper.

Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako prekleto žalostno, da moramo dandanes še vedno razpravljati o cirkusih, o krutosti, ki so je v potujočih zabaviščih deležne živali po vsem svetu. In tudi pri nas. Bilo bi hecno, če bi ne bilo tako groteskno, videti kravi, ki stojita na podstavkih, na njunih hrbtih pa deska, na kateri ravnotežje lovi kozel, na njem pa še pes ... Ste kdaj na kaki kmetiji videli, da bi pes skakal po kozah? Da bi krave za zabavo plezale po skalah?

Cirkusi, ki v svoje točke vključujejo živali, namreč niso sporni le zato, ker živali do izvajanja trikov večinoma prisilijo z vse prej kakor prijaznimi metodami. Prava groza (na katero človek, ki razmišlja zgolj o lastni zabavi, niti ne pomisli) je, da živali silijo v položaje, gibe, aktivnosti, do katerih ne bi nikoli same prišle. Da razdalj, ki jih morajo vročini (ali mrazu) navkljub premagovati v tovornjakih, niti ne omenjamo.

Slovenska zakonodaja od leta 2013 pravi, da je “uporaba živali prostoživečih živalskih vrst za nastopanje ali prikazovanje v cirkusih in cirkusom podobnih prireditvah prepovedana”. A s tem dopušča, da cirkusi vse stavijo na udomačene vrste, ki pa zato nič manj ne trpijo. Kdo lahko razsoja, da je konju manj neprijetno kakor v ujetništvo rojenemu levu?

Novica, da si je Grafist premislil in ne bo oddal zemljišča cirkusu, ker je direktor zaznal negativno javno mnenje, je izjemnega pomena. Popolna zmaga vseh živalovarstvenikov z Obalnim društvom proti mučenju živali na čelu.

A Balaševićeva skladba ima tudi misel: “Ali je vse to bila zgolj prevara ali le poceni trik?” Cirkusi namreč urijo živali le zato, ker je še vedno veliko ljudi, ki jih ta groteska zabava. Zato je to šele začetek. Še bo treba širiti védenje, da se, kakor so zapisali aktivisti v Kranju, v cirkusu zabavajo le ljudje in ne tudi živali.