Odnesla sama sebe

Drugi krog županskih volitev v Istri je prevetril vodenje piranske in izolske občine, v koprski pa volitev - zaradi proceduralnih zapletov pri uveljavljanju referendumske volje dela občanov - (še) ni bilo. Ker so volitve temelj demokracije, to za njen razvoj zagotovo ni dobro. Da pa dosedanje delo ni bilo dobro ne v Piranu ne v Izoli, so presodili volilci.

Peter Bossman je nesporna zvezda letošnjih lokalnih volitev. Je prvi temopolti župan v Sloveniji in tudi širše, kar je v obdobju, ko se o multikulturnosti v Evropi govori kot o zgrešeni naložbi, nedvomno svetel zgled. Otrok ganske družine s politično preteklostjo, ki je zdravnik (p)ostal v Sloveniji, v Istri uspešno podira tabuje. S strokovnim delom je zaupanje najprej pridobil pri številnih pacientih, zdaj mu je zaupalo tudi volilno telo. No, vsaj večina tega, saj nekateri še vedno niso prežvečili njegovih afriških korenin, a so mu s tem samo dvignili rating. Bossman sploh ni temnopolt, le ozadje je temačno, je po razglasitvi volilnih izidov nekdo slikovito izjavil v spletnih odmevih.

Seveda Bossman ni zmagal le zaradi svoje drugačnosti, ampak predvsem zaradi simbioze z aktivno politiko stranke, katere član je. V SD so pripravili učinkovito, odmevno in v 25 programskih točkah podrobno razdelano kampanjo. Prav nasprotno od stranke Piran je naš, ki je z županom Tomažem Gantarjem zaspala. Med glasovi, ki so prevagali, so tudi taki, ki jim je dovolj “ koprske soli”, ko pa je splošno znano, da je piranska veliko boljša ...

V Izoli so se volilci odrekli Tomislavu Klokočovniku. Zalet iz Kopra ga je pred štirimi leti naplavil, pred dvema letoma pa na predčasnih volitvah še zadržal v sedlu, iz katerega pa sta ga odnesla aroganca in ignoranca. Izola v zadnjih letih izgublja identiteto, podobno kot županska funkcija z nepoklicnim županom. Kdor se v javnosti postavlja, da ima v operacijski dvorani pomembnejša opravila od županskih, naj bo kirurg, so ugotovili (tudi) volilci in v župansko pisarno posedli Igorja Kolenca.