Odrešitev?

Hvalabogu, je rekel prenekateri državljan po odhodu Karla Erjavca (spet ne moremo mimo njega, ne gre drugače), sit njegovih nasprotovanj oblasti, zavitih v populizem. In hvalabogu je rekel včeraj, naveličan spretne retorike Zaresovega Gregorja Golobiča, nad katerim že predolgo visi zadeva Ultra, v kateri je moč slutiti (če drugega ne) konflikt interesov.

Doživljamo torej Odrešitev, Deliverance, če si lahko sposodimo naslov imenitnega romana Jamesa Dickeya? Naslovu v izvirniku smo dodali vprašaj, saj se tudi Dickens samo sprašuje, ali imajo spodobni ljudje pravico prestopiti mejo zakona. Tako Erjavec kot Golobič sta nedolžna, saj jima ni bilo dokazano nasprotno, Golobiču je to priznalo tudi novinarsko častno razsodišče, ki je obravnavalo njegovo pritožbo na poročanje enega od medijev.

Človek se zdaj sprašuje, ali je tudi premier v slogu novinarskega razsodišča ravnal v skladu s podobno etiko, kot je novinarska. Erjavca je dokaj na hitro “odstopil” zaradi tistih kant za smeti, v primeru Golobič (Ultra) pa kot da je zamižal na eno oko in na koncu doživel samo še nov šok.

Če pa je premier že moral izbirati med Desusem in Zaresom, bi bilo zanj politično bolj modro, da bi se oprl na prvega, ki je močnejši in bi v navezi z njim morda izpeljal tisto usodno pokojninsko reformo. Kaj pa vemo, kako Erjavec paktira s sindikalistom Semoličem, ki je bolj politik kot pa avantgardist delavskega razreda. Žal ljudstvo namesto na vsebino reform naseda na njuno sklicevanje na “nesodelovanje s socialnimi partnerji”.

Premier se je pač odločil, kot se je. Njegov “dan D” naj bi bil referendum o pokojninski reformi. Poziv predsednika republike, ki reformo podpira, naj se dotlej koalicijske stranke vzdržijo medsebojnih spopadov, je prepozen. Dan referenduma ne bo dan odrešitve. Zmagovalca bo res odločilo ljudstvo, toda to ne bo politika, temveč samo splošno nezadovoljstvo.