Oglej

Minuli konec tedna je bil v Furlaniji-Julijski krajini gotovo v znamenju obiska svetega očeta, ki je v soboto iz Rima priletel na letališče v Ronkah, se od tam s papamobilom v spremstvu goriškega nadškofa Dina De Antonia odpeljal do Ogleja, kjer je pred starokrščansko baziliko nagovoril in blagoslovil zbrane, nakar je odšel v baziliko, kjer je tudi nagovoril zbrane, tokrat predstavnike krajevnih Cerkva z italijanskega Severovzhoda, po dobri uri pa je že odletel s helikopterjem v Benetke, kjer ga je čakal patriarh Angelo Scola, predvsem pa nedeljska maša pred 350 tisoč zbranimi verniki, ki so prišli tudi iz Slovenije.

Tutto qui? Ves ta halo za uro in petnajst minut obiska?

Ja, ves ta halo za papeža Benedikta XVI., ki je prišel v Markovo deželo kot Peter, da bi vernike utrdil v veri, kot se je glasil moto obiska.

In tu sem že pri današnjih neznosnih varnostnih normah, ki svetemu očetu dejansko onemogočajo vsak pristen stik z verniki in ljudmi, ki bi ga radi neposredno pozdravili.

Tudi v Ogleju je bilo tako, neznosno in nič kaj lepo. Vsaj glede varnostnih razmer!

Pred baziliko se je zbralo 1700 vernikov, le toliko dovolilnic so namreč razdelili, ob baziliki je bilo še nekaj nad tri tisoč vernikov, ki so tja tudi lahko prišli le z dovolilnicami. Najlepša stvar papeževega obiska je bila gotovo dejstvo, da se je od Ronk do Ogleja ob cesti zbralo več kot 50.000 ljudi, ki so hoteli papeža videti od blizu, in prav ti ljudje in med njimi zvečine verniki, tudi iz Slovenije, so dali prav beneškemu patriarhu Angelu Scoli, ki je bil pred papeževim obiskom večkrat prav vehementno povedal, da ni isto, če vidiš svetega očeta po televiziji ali pa ga vidiš neposredno, v živo.

Tudi tokrat so seveda v prvih vrstah sedeli politiki vseh barv in vseh usmeritev, oder je bil le prevelik in preveč pomemben, da se ne bi pokazali! Slovenske države v Ogleju ni predstavljal nihče, kar je izjemno slabo, če pa vemo, da je koroški glavar sam prosil, da bi prišel v Oglej, da o državnih politikih iz Italije niti ne govorimo. Štirje slovenski škofje so v Ogleju pred papežem Benediktom XVI. predstavljali Cerkev in slovenske vernike, slovenska vlada pa v Oglej ni poslala niti enega samega državnega podsekretarja, pa je vendar jasno, da je bil Oglej temeljnega pomena za slovenski narod, saj smo Slovenci iz Ogleja sicer res prejeli najprej krščanstvo, a predvsem evropsko kulturo in omiko! Naše korenine so v Ogleju, o čemer pričajo tudi naši veliki pesniki!

Tiste “navadne kristjane”, se pravi vse “tiste, ki hodimo k maši”, je v Ogleju izjemno motilo predvsem dejstvo, da so se pred svetega očeta v prve vrste nagnetli ljudje, ki jih nikdar in nikjer ne vidimo v življenju Cerkve, kot si nismo mogli tudi pomagati, da ne bi bili jezni ob pogledu na take in drugačne mogočnike in tiste, ki mislijo, da to so, ker so po “čudnem naključju” vedno v prvih vrstah in so tudi pred papežem Benediktom XVI. v Ogleju bili in se pri tem nekateri še tako obnašali, da si že od daleč videl, da se bogoslužja nikdar ne udeležujejo.

Poceni moraliziranje? Sploh ne, saj smo verniki v Oglej šli zato, ker verjamemo evangeliju in vemo, da je papež današnji Peter, da je Kristusov namestnik na Zemlji, kot tudi vemo, da je vsaka vera, ki ne sloni na dejanjih, prazna.

Prav zato so nas v prvih vrstah motili nekateri ljudje, ki bi spadali na kavče pred televizor, da bi lahko pravi in resnični, “navadni” verniki sedeli pred svetim očetom in poslušali njegovo veselo novico!