Ohranjena v živosti

Že zaradi skrivnostno spreminjajoče se zelenomodre barve, ki poleg vseh ostalih lepot Sočo uvršča med najlepše reke na Zemlji (po oceni svetovno priznanih kajakaških imen spada med 12 najlepših), si reka zasluži svoj praznik Dan Soče.

O tem soglašajo vsi. Podpirajo predlagateljici Nadjo Velušček in Anjo Medved, avtorici dokumentarca Trenutek reke, ki Sočo dojemata v vsem njenem 140 kilometrov dolgem teku skozi Slovenijo in Italijo in mimo treh narodov, slovenskega, furlanskega in italijanskega. Tudi Dan Soče je zamišljen kot čezmejno praznovanje vseh, ki ob reki živijo, zanjo skrbijo in jo tržijo.

Osveščanje mladih o blagodejnem stiku z naravo, pomenu ohranjanja relativno neokrnjene reke in njenega okolja je le eden od ciljev Dneva Soče. Soočanje in nadgradnja raziskav o favni in flori je tudi jasna naloga. Morda je še najpomembnejša naloga Dneva Soče v tem, da bi že zdaj, dokler ni prepozno, soočili in uravnotežili interese glede izkoriščanja reke. S ciljem, da bi enako lepa ostala za zanamce.

Razhajanj in vprašanj je veliko. Čeprav je črpanje gramoza pod državnim nadzorom, še vedno v ozadju prevladuje gospodarski interes. Ko so bile potrebe gradbenikov velike, so črpali preveč, v zdajšnji recesiji odstranjujejo premalo gramoza. Stalne so bitke glede urejanja bregov reke po končanem odstranjevanju gramoza, Kljub medobčinski kontroli po reki pluje množica čolnov na črno. Zadnjih 15 let ni bilo bistvenega napredka pri urejanju dostopov do reke za kajakaše in raftarje.

Soča je živa v vseh pogledih, tudi v turističnem. Od nje mnogi živijo. Zato bi v praznovanje lahko vključili tudi množico turistov, ki prihajajo k reki kot kajakaši, raftarji, ribiči, na piknike, na kopanje. Zato je na mestu predlog o prestavitvi datuma z umirjenega jesenskega na spomladanski čas, ko so vsi v pričakovanju poletja. Hkrati s promocijo bi domačine in prihajajoče goste ekološko osveščali.