Olimpijska plat medalje

Končnica 23. zimskih olimpijskih iger v daljni Južni Koreji je minila tudi po slovenskih notah, saj je Žan Košir v deskarskem veleslalomu osvojil bron. Po srebru biatlonca Jakova Faka na 20-kilometrski preizkušnji je to druga slovenska kolajna na igrah. Morda si je kdo od 71-članskega zastopstva obetal še kakšno odličje več - pred štirimi leti v Sočiju je bila bera z osmimi kolajnami rekordna -, a je izkupiček vseeno lep. Če bi bilo končno merilo le odličje, v Južni Koreji ne bi bilo niti deseterice slovenskih športnikov. Tako pa olimpijske igre ostajajo (redka) priložnost za nekatere športne panoge, da se tako širokemu avditoriju sploh resneje predstavijo, kot tudi za posameznike, ki se s temi športi ukvarjajo. Če so pri tem vsaj za določeno obdobje privabili tudi več zanimanja javnosti, so že uspeli. Je pač tako, da športi med seboj iz različnih razlogov niso niti približno enakopravni, predvsem zato, ker jih je tako razvrstil kapital. Več denarja in medijske naklonjenosti imajo športi, ki so v televizijski razvrstitvi bolj atraktivni. Praviloma gre predvsem za moštvene športe, ki jih na zimskih igrah pooseblja le hokej. Pa tudi sicer so zimske olimpijske igre po tej plati že v izhodišču na slabšem kot poletne.

Dva olimpijska tedna v Južni Koreji sta samo potrdila, da igre niti nekaterim najboljšim športnikom ne predstavljajo več največjega izziva. Kapital in odmevnost sta se preselila k odmevnim dogodkom, ki jih je veliko že vsak teden sproti. Tako ne čudi, da je v alpskem smučanju bolj čislana (seveda tudi finančno) kakšna zmaga v Kitzbühlu ali Wengnu kot olimpijska, ki na finančni tehtnici vse bolj postaja le prestižna. Olimpijske igre so nekdaj bile pojem, danes niso več. So le eno od tekmovanj, pa čeprav se še vedno po olimpijski zaslugi na enem mestu vsaka štiri leta zberejo predstavniki vseh zimskih športov. Tudi v pregovorno smučarski Sloveniji kakšne pretirane športne evforije v zadnjih dveh tednih ni bilo zaznati. Zdi se, da bodo olimpijski nastopi zbledeli hitreje, kot so nekoč. Naslednji dnevi že prinašajo nove tekme, športni navijači pa lahko tudi večje spektakle od tistih na neznanih olimpijskih prizoriščih spremljajo vse leto in ne le v dveh olimpijskih tednih. Tudi kdor pregrešno drage vstopnice nima v žepu, je lahko zraven že z enostavno uporabo televizijskega daljinca.

Tudi v pregovorno smučarski Sloveniji kakšne pretirane športne evforije v zadnjih dveh tednih ni bilo zaznati.