Olimpijske sanje trkajo na vrata

Čas ob koncu leta je vselej priložnost za razne obračune. Za športne že šest desetletij skrbijo primorske medijske hiše. Drevišnja, 38. prireditev Naš športnik, ki že dolgo presega športne okvire, je bila v Kopru. Včasih so bile podobne prireditve prvi dogodek v mestu, regiji, a sta poplava vsakovrstnih dogodkov in tudi površen odnos javnosti do presežkov na raznih ravneh razlog tudi za vse skromnejši odmev prireditve, ki je že daljno tega celo nakazala, kako se ob meji lahko živi tudi brez meje.

Vseeno po vsej Primorski šport še vedno ohranja močno združevalno vlogo, čeprav najboljši, skladno z boljšimi razmerami za potrditev talentov, razumljivo, zapuščajo matične klube. Koprčanka Andreja Leški je pot na judoistični evropski vrh in svetovno srebro tlakovala v Ljubljani, a tudi od tam po višje domete občasno odhaja na tuje. Letošnje praznike preživlja v deželi juda, a ne zaradi japonskih božičnih čarov, ampak že z mislijo na nove športne priložnosti. Vrhunski športniki so tudi v času prazničnih lučk z mislimi že pod Eifflovim stolpom, saj se zavedajo, da uspešen olimpijski nastop lahko prinese največ. V nasprotnem jih nov popravni nastop čaka šele čez štiri leta, če ga je v vrhunski globalni konkurenci takrat sploh še realno načrtovati. Športnica Primorske nosi veliko breme, saj nastopa v za slovenski judo najbolj z lovorikami ovenčani kategoriji. Njeni predhodnici Urška Žolnir in Tina Trstenjak namreč lahko danes doma vsak dan pogledata proti zlati olimpijski kolajni. A njun zmagovalni trener Marjan Fabjan je ob vsem ponosu nad svojim življenjskim delom še v zlatih časih svojih dveh zlatih varovank za Andrejo Leški brez zadržkov priznal: “Večjega talenta od nje na slovenskih tatamijih še nisem videl.” Svetovna podprvakinja, evropska šampionka in športnica Primorske Andreja Leški zdaj te njegove besede potrjuje ...

Zmagovalni trener Marjan Fabjan je v zlatih časih svojih dveh zlatih varovank za Andrejo Leški brez zadržkov priznal: “Večjega talenta od nje na slovenskih tatamijih še nisem videl.”

Primorski športni junak v letošnjem izboru je Toni Vodišek, tudi Koprčan. Da ni ravno samotar v svetovni srenji, skrbi njegov oče in trener Rajko Vodišek. Toni je fenomen, pred leti je jadralsko olimpijsko novost formulo kite privzel ne glede na vse pripombe slovenske stroke. V karieri je v nekaj letih že osvojil vse, pardon skoraj vse. Srebro na jesenskem svetovnem prvenstvu je prijadral skoraj “mimogrede”, saj se je bolj kot kolajne veselil izpolnjene olimpijske norme. Olimpijska medalja je pač glavni razlog, zaradi katerega po svetu potuje s svojim kajtom.

Vsaj nekaj olimpijskih sanj je dovoljeno tudi tretjim zmagovalkam v izboru športnika Primorske. Rokometašice Mlinotesta so najboljša ekipa, štiri posameznice iz te pa spomladi čakajo olimpijske kvalifikacije. Bodo po njih tudi one videle Pariz?