Opravičilo ali sramota

Predsednik vlade in minister za delo sta danes podatke o več kot 110.000 brezposelnih slovenskih državljanih komentirala z ugotovitvijo, da gre del prijav na zavod za zaposlovanje pripisati skrbi zaradi napovedane pokojninske reforme. Gotovo imata prav. Delavke in delavci med 50 in 60 letom, ki jih odpustijo kot tehnološki višek, zato da bi na zavodu v miru dočakali pokojnino, so v zadnjih mesecih postali povsem običajna zgodba. Kar, brez zapletenih analiz, lahko ugotovi vsakdo, ki se dvakrat ozre okoli sebe.

Zanimivo in zagonetno pa je vprašanje, ali je ta nesporno pravilna ugotovitev Pahorjevi vladi v opravičilo ali v sramoto. Po eni strani morda res podpira trditev, da je število dejanskih iskalcev zaposlitve manjše od 100.000. In da torej trend naraščanja brezposelnosti ni tako drastičen in zaskrbljujoč. A po drugi strani je priznanje, da je vlada z manevriranjem okrog reforme, ki je morda nazadnje niti ne bo uspela spraviti pod streho, že zapravila kar lep kupček proračunskega denarja. Če povprečno nadomestilo za primer brezposelnosti znaša približno 600 evrov bruto, in če drži podatek ministra za delo, da se je v zadnjem obdobju na zavod prijavilo nekaj več kot 8.000 ljudi, starejših od 50 let, ki se, domnevno, želijo predvsem izogniti negativnim posledicam nove pokojninske zakonodaje, potem državni proračun napovedane spremembe pokojninske zakonodaje že sedaj stanejo pet milijonov evrov na mesec, torej 60 milijonov na leto.

Za primerjavo: takšne so bile ocenjene finančne posledice dodatka na najnižje pokojnine, ki je bil pred dvema letoma kamen spotike v pogajanjih o koalicijski pogodbi. Ali: prepolovitev sredstev za javna dela, ki v slab položaj ni spravila le mnogo brezposelnih, ampak tudi številne dobrodelne, kulturne, izobraževalne organizacije, ki so preko sistema dobile dragoceno pomoč, je državnemu proračunu prihranila sedemnajst milijonov.

Če gre za opravičilo, je torej precej slabo.