Optika, zasveti že!

V nedavni študiji OECD so ugotovili, da imajo podobno vlogo, kot so jo imele v prejšnjem stoletju za razvoj gospodarstva ceste in železnice, danes širokopasovne povezave. Če se njihova razširjenost poveča za deset odstotkov, BDP zraste za odstotno točko, so ugotovili na izkušnjah 33 držav. Raziskava je še pokazala, da je za doseganje pomembnega vpliva na gospodarsko rast treba doseči veliko razširjenost širokopasovnega dostopa, to pomeni več kot 95 odstotkov prebivalcev države.

Sočasno s pokritostjo se povečujejo tudi hitrosti prenosa. Če je bil kriterij za bele lise (gospodinjstva brez dostopa do širokopasovnih povezav) še v letu 2007 v okviru državnega projekta Gradnja odprtih širokopasovnih omrežij (GOŠO 1) 1 megabit na sekundo, je GOŠO 2, ki se je začel v letu 2011, to spodnjo mejo dvignil na 2 Mb/s. EU v svoji digitalni agendi drzno napoveduje, da bo vsem gospodinjstvom v EU do leta 2020 zagotovljena širokopasovna povezava s hitrostjo vsaj 30 Mb/s na sekundo, polovica prebivalstva pa bi uporabljala povezave s hitrostjo 100 Mb/s.

In kje smo mi danes? Medtem ko predstavljata GOŠO 1 in 2 prispevek k ohranitvi poseljenosti podeželja, se zatika pri sivih lisah. Ta gospodinjstva, čeprav že imajo dostop do osnovnega omrežja, si tudi želijo vključitev v odprto širokopasovno omrežje, saj optika že danes omogoča hitrosti do 1 Gb/s, v prihodnosti bodo te še tisočkrat višje. Naš Telekom jih je v okviru širokopasovnega omrežja Južna Primorska sprva s terenskimi sodelavci nagovarjal k podpisu pogodbe. Ker pa sam z upravljavcem omrežja ni podpisal pogodbe, se je zdaj umaknil s trga z argumentom, da njegovo omrežje (sam je tudi upravljalec, kar je neobičajno v EU) že omogoča hitrosti 2 Mb/s. Ob tem pozablja, da to že danes ni dovolj za hkratni dostop do interneta in TV programov v standardni razločljivosti. Potencialne stranke pa besnijo in se, tako rekoč odrinjene, zatekajo k drugim operaterjem.