Osamosvojilo se je tudi novinarstvo

“Tukaj je kup problemov. Prvič, predsednik vlade ne bi smel biti preveč prostodušen, drugič, novinarji ne bi smeli biti preveč prostodušni.”

DIMITRIJ RUPEL, nekdanji zunanji minister o zadevi “off the record”.

Za koga bo izhodišče za lase privlečeno. Ampak gre vendarle za odmevni medijski dogodek ob 20. obletnici (sicer že prej zastavljene) osamosvojitve slovenskega novinarstva.

Potem ko so se v javnosti pojavili tisti nesrečni posnetki neformalnega pogovora premierja Pahorja z novinarji v Mariboru, so se začela kresati mnenja, kdo je šel čez mejo dobrega okusa. Pahor, ki bi vendarle moral ravnati previdneje, ali novinar, ki je zlorabil njegovo zaupanje?

Da novinarji, potem ko izključimo mikrofone ali zapremo beležnice in odložimo svinčnike, od sogovornika izvemo še marsikaj, to ni nič posebnega. Rupla smo si izbrali zato, ker je bil znan po svojih sočnih, včasih kočljivih izjavah. In tudi sam se je posluževal metode “off the record”. Uporabil jo je kot zunanji minister v pogovoru o reševanju obmejnih zadev s Hrvaško. Vsi smo njegovo voljo spoštovali, tudi kolega iz Zagreba, ki bi sicer lahko svoji javnosti sporočil tudi kaj ne prav spodbudnega.

Pa počistimo novinarji najprej pred svojim pragom. Novinarski kodeks določa, da novinar svojega sogovornika brez njegovega privoljenja lahko zvočno in slikovno snema le izjemoma - če gre za informacije v interesu javnosti, kar mora pojasniti in utemeljiti. Novinarsko častno razsodišče naleti le na redke primere kršitev tega člena.

Vprašanje, kaj je v interesu javnosti, pa je tisto, kar lahko razdeli tudi novinarske vrste. Imamo Društvo novinarjev Slovenije in Združenje novinarjev in publicistov. Žal so ustanovitelji združenja prve enostavno postavili na levo stran in sebe proglasili za dejavnik uravnoteženja slovenske medijske scene. Mnenja se krešejo še ob številnih drugih temah, tudi ko gre za poglede na dve desetletji dela slovenske politike.

In tako se novinarji znajdemo v kotlu skupaj s politiko, ki se na predvečer praznika ne more odreči delitvi na zaslužne, manj zaslužne in celo izdajalce. Predsednik republike je po včerajšnji seji častnega odbora za praznovanje obletnice samostojnosti obeleževanje paznika označil za “izjemno široko in dobro sprejeto.” No, praznovanje se je začelo bolj klavrno. Na nedavnem predsednikovem sprejemu predstavnikov prve demokratične oblasti ni bilo na primer Peterleta, Janše, Rupla, Bavčarja ... Bo predsednik slovenske države vsem primeren govornik vsaj na osrednji proslavi na prenovljenem Kongresnem trgu v prestolnici? Ali bodo v prvih vrstah bodli v oči prazni sedeži?

Res bi bilo dobro, da za mlado državo tako častitljiv jubilej počastimo strpno. Kljub omenjenim vzporednicam s politiko in medsebojno različnostjo bomo novinarji pri tem gotovo uspešnejši kot politiki. V tistih usodnih dneh je obveščanje domače in svetovne javnosti odigralo eno od velikih vlog, pri čemer smo bili na skupnem bregu. Za razliko od politikov si novinarji za zasluge v tistih časih ne postavljamo spomenikov. To velja tudi za kolege iz takratnega slovenskega dopisništva jugoslovanskega Tanjuga. Zelo tiho in skromno so praznovali 20. obletnico osamosvojitve v samostojno Slovensko tiskovno agencijo.