Oživljena povezava

Regionalno povezovanje sodi med pomembne evropske vrednote. EU ga podpira iz več skladov. Zgodi se tudi, da so povezave neorganske, pač vezane na razpis in denar iz njega. A takšne nimajo dolgega veka, za razliko od tistih, ki slonijo na skupnih interesih in podobnih ciljih.

Alpe-Adria je tradicionalna naveza v srednjeevropskem prostoru, usmerjenem k severnemu Jadranu. Zelo žive so gospodarske povezave, v katerih igra koprsko pristanišče eno ključnih vlog, nekoč globlje povezovanje na turističnem področju pa je nekoliko zamrlo.

V času osamosvajanja in tudi pred njim so se v naši državi radi naslonili na neformalno povezavo in z umeščanjem v regijo Alpe-Adria poudarjali drugačnost od drugih delov nekdanje Jugoslavije.

Tako se je imenoval tudi mednarodni turistični sejem v Ljubljani. Po domala dveh desetletjih so ga konec tedna spet oživeli. Pisana mednarodna zasedba in zagnanost udeležencev dajejo slutiti, da v povezovanju v tem prostoru turistični delavci vidijo priložnost za preboj.

Po eni strani gre za povezovanje za prepoznavnost na globalnem trgu, saj obiskovalcev novega turističnega vala iz azijskih držav ne zanima kaj dosti, da prihajajo k morju, ki ga zamejujejo obrežja treh držav. Gotovo jim bolj atraktivno zveni priti v prostor med Benetkami, Budimpešto in Dubrovnikom, ki lahko ponudi dovolj doživetij za okus po tem koncu Evrope. Po drugi strani pa se spreminjajo trendi znotraj regije. Zaradi draginje, pomanjkanja časa, nenazadnje zapletenih letaliških procedur in nemirov zdaj tu zdaj tam se turisti iz regije pogosteje odločajo za krajša potovanja bliže domačemu kraju.

V drugačnih časih je treba drugače, bolj domiselno nastopati, o čemer so govorili strokovnjaki na konferenci ob robu sejma, iz sejemskih predstavitev pa je vela vse pestrejša ponudba aktivnega oddiha blizu naravi in s čim več krajevne gostoljubnosti, kar je vedno bliže z globalizacijo prestreljenim ljudem.