Pa je bil res čudež

S spravno mašo v svetogorski baziliki se je zgodil majhen čudež, smo novembra lani zapisali na tem mestu. Čudežnost dogodka, ki je ob mizi sprave združila verne in neverujoče, cinike in skeptike, jezne in žalostne, razočarane in upajoče, so prepoznali tudi tisoči bralcev, poslušalcev in gledalcev treh osrednjih primorskih medijev. In tako v svet še enkrat poslali sporočilo o strpnosti in premagovanju razlik, ki ga naš čas še kako potrebuje.

Svoj majhen čudež pa je v letu 2013 naredil čisto vsak od štirinajstih, ki so se letos potegovali za laskavi naziv osebnost Primorske. V izboru, v katerem trditev, da bi si vsi zaslužili zmago, še zdaleč ni le vljudnostna floskula.

V najbolj žlahtnem primorskem šopku je od sinoči naprej deset cvetov. In akcija bo prihodnje leto doživela deseto ponovitev. Sveža, aktualna in še kako živa. V tem, da se poudarjajo drugačnost, izvirnost, edinstvenost ene pokrajine, bi morda kdo lahko našel neupravičeno izključevanje in nepoštene delitve. Ampak ljudje, ki živimo v tem delu sveta, razumemo neponovljivost mešanice jezikov, kultur, temnih in svetlih zgodovinskih dogodkov, ki so Primorski dali njen obraz. In neponovljivosti te mešanice ni mogoče zanikati.

V njej je pomembna sestavina pogum. Pogum, da ne pristajaš na vnaprejšnje razloge. Da se upreš avtoriteti, ne glede na to, kako absolutna je. Da narediš prav, pa tudi če te to veliko stane.

V zadnjem času pogosto slišimo, da bi mediji morali promovirati pozitivne zgodbe. Ampak marsikdo, predvsem tisti, ki so na oblasti, to plemenito misel izkoriščajo za promocijo teze, da bi novinarji morali mižati pred grdimi, slabimi, pokvarjenimi in žalostnimi zgodbami današnjega časa.

Korupcija v zdravstvu, propadanje kmetijstva, bolni in revni otroci, boleči spomini, spori in ideološke delitve. To so le nekatere od velikih dilem sodobne družbe, s katerimi so se ukvarjale letošnje osebnosti. Lotile so se jih uporno, pogumno, čisto po primorsko. In temu se reče pozitivnost.