Pa naj slečejo kavbojke

Ste opazili, da se je pred kratkim izteklo B-ligaško košarkarsko prvenstvo? Niste? Nič hudega, še marsikdo ni. Pa čeprav je bilo v ligi precej bivših prvoligaških igralcev in so bile nekatere tekme prav zanimive. Tudi obisk kaže palec navzdol, niti med štirimi primorskimi B ligaši ni bil navdušujoč. Kako bi tudi bil, če so se klubi pol sezone borili za prazen nič, saj je bilo že relativno zgodaj jasno, da se bosta za napredovanje borila le dva, za obstanek pa prav tako dva - med 14 ligaši. In ostali deseterici ni ostalo drugega, kot da si motiv poišče v dvobojih z vodilnimi ali v regionalnih obračunih.

Na košarkarski zvezi skoraj vsako leto sprejemajo kozmetične popravke tekmovanj, ki enkrat za kak teden podaljšajo in drugič skrajšajo prvenstvo, posebnega učinka pa ni. In v košarkarski srenji prevladuje občutek, da ljudi, ki držijo vajeti tekmovanj v pisarnah KZS z zagotovljeno službo do pokoja, razen plače ob koncu meseca, smiselnost, privlačnost in usoda tekmovanj ne zanimajo preveč. Pomembne so kazni in polnjenje blagajne, za bizarnosti skrbijo s preštevanje usklajenih barv nogavic in kaznovanjem trenerja, ki je bil med tekmo A lige oblečen v kavbojkah, ne pa v obleki. Menda po nekem sklepu Združenja A ligašev. Kavbojke so ob vseh pomanjkljivostih res udarec za ugled lige, ni kaj!

A če se vrnemo k B ligi: za začetek bi lahko uvedli dodatno končnico med najboljšo šesterico za napredovanje in zadnjimi štirimi B ligaši in najboljšo četverico iz 2. SKL za obstanek. Napredovala in izpadla bi po dva kluba. Boljši sistem bi moral biti predvsem interes klubov, ki se kot v začaranem krogu ukvarjajo s preživetjem in manj s prihodnostjo. Drugi jim ne bodo pomagali.