Pahor, dami in razpad sistema

Eden sočnejših pripetljajev iz obdobja Pahorjeve vlade je tisti iz prve polovice mandata, ko je ne najbolj damski prepir dveh dam, notranje ministrice Katarine Kresal in ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, po zaslugi nekega napačno obrnjenega stikala v vladni sejni sobi pobegnil na splet in v svet. Takrat je beseda tekla o številu zaposlenih, ki da jih je v policiji preveč oziroma premalo, ministrici sta tekmovali v moči svojih argumentov, njun šef Borut Pahor pa je razmeroma neuspešno poskušal poseči v dogajanje.

Dve leti zatem so razmere podobne, protagonisti enaki, zaplet pa le za odtenek drugačen. Kresalova je namreč skozi vlado spravila zakon, ki policistom zagotavlja iz proračuna “nekaj več”, Pahor jo je pri tem podprl in odprl vrata za zahteve tistih sindikatov javnega sektorja, ki se bodo počutili prikrajšane in so že dvignili glas, Pavlinič Krebsova pa je k dogajanju lahko dala le še svoje načelno mnenje. Ki seveda ni bilo najbolj prizanesljivo. Premier je ob tem pohitel z napovedjo novega dosežka, da bo namreč skušal najti rešitev za plačni model v javnem sektorju. Saj res, kaj se pa zamudi! Predsednik, ki mu gredo ratingi tako rekoč v minus, bo z vlado, ki ji ni povsem uspel noben resnično prelomen projekt, rešil nekaj, kjer ima naproti združeno fronto sindikatov in kjer sta si zobe polomili vsaj dve pogajalki na strani vlade. Zveni izvedljivo!

Če Zares, ki mu pripada tudi Irma Pavlinič Krebs, ne bi bil že de facto v opoziciji in v fazi pospešenega razkrajanja (samo včeraj sta poslansko skupino zapustila dva poslanca), bi se zdaj lahko veselili novega spopada med “prijatelji”. Tako pa lahko sprijaznjeno opazujemo zgolj še eno ilustracijo popolne razmontiranosti vlade, nesposobnosti njenih ključnih ljudi dogovoriti se o čemerkoli, in nezmožnosti ministrskega predsednika udariti po mizi in narediti red. Oziroma: po mizi najbrž že zna udariti, le učinka ni od nikoder.