Pahor je za mlade samo Borut

Do frankfurtskega knjižnega sejma so še štirje meseci, Slovenci pa se že igramo kavboje in Indijance. V slovenskem satovju bodo ujete besede Žižka, Flisarja, Jančarja, Vojnovića pa tudi Gruma, Kosovela, Šalamuna in Alme Karlin. Celo Laibach bodo odigrali Bartolovega Alamuta. Tako bo vsaj trohica tržaške slovenskosti navduševala nemško občinstvo. A tako kot v gimnazijskih klopeh tudi v slovenskem paviljonu vedno nekdo manjka. Borisa Pahorja ni na seznamu literarnih del, ki se bodo predstavila na knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer bo Slovenija častna gostja.

In spet smo razdeljeni. Na eni strani imamo kuratorja paviljona, ki pravi, da se morajo pri snovanju programa držati pravil, ki velevajo, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh. “Kontro” mu mečejo člani V. razreda SAZU z uveljavljeno literarno zgodovinarko na čelu, ki se jim zdi “formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv.”

Javna obračunavanja o literaturi vodijo v svet, v katerem bo Pahor za mlade ostal le Borut.

Javno obračunavanje je tisto, ki smo ga Slovenci najbolj vešči, zato smo tudi tokrat posegli po vseh mogočih orodjih, da bi le pripomogli k večji prepoznavnosti slovenske literature. Na eni strani se usmeritve za izbiro avtorjev oklepamo kot pijanci plota, na drugi pa odkrivamo razne teorije zarote, zakaj se Pahorja ni umestilo v program. Sledijo seveda različne interpretacije v slogu “ni ga na seznamu še živečih avtorjev”, “septembra izide nemški prevod Nekropole v stripu”, pa “sejem je namenjen mlajši publiki, celo cosplay bodo imeli.”

Glej ga, zlomka ... spet se je pobegli vlak ustavil ravno na postaji Mladi. Tisti postaji, na kateri se spremlja (če sploh še) javna obračunavanja o ljudeh, o katerih potniki vedo bore malo? Tako kot o osamosvojitvi Slovenije je tudi o Borisu Pahorju v šolah malo, tako rekoč nič govora. Nekropola še vedno ni umeščena v sklop obvezne literature v osnovnih ali srednjih šolah, mi se pa ukvarjamo s frankfurtskim knjižnim sejmom in kuratorjevimi poznanstvi. Bog se nas usmili.

Stališča, ali Pahor sodi na FKS ali ne, v tem komentarju ne boste prebrali. Vedite pa, da vsa književnost pred nas postavlja zrcalo. To je redno čistil tudi Pahor. Tisti Pahor, ki zrcala ni nastavil samo bralcu, temveč tudi prostoru in času, v katerem je, živi in bo živel. Očitno se nekateri redko zazrejo v to zrcalo in pozabljajo, da je literatura vselej namenjena zanamcem. Javna obračunavanja o literaturi vodijo v svet, v katerem bo Pahor za mlade ostal le Borut.