Palica brez korenčka

Saga o turistični kmetiji Bužekijan, ki je sredi dvakrat zaščitenih kmetijskih zemljišč nad Izolo ne bi smelo biti, pa se vendar bohoti na 33.000 kvadratnih metrih površin, je dobila novo poglavje. Poglavje o reševanju nasedle naložbe. Zdi se, da so investitorji končno uvideli, da je vrag odnesel šalo, in naredili tisto, kar bi morali še pred koncem leta 2012. Tedaj so gradbeni inšpektorji zahtevali, naj v kompleksu odstranijo vse, kar presega gradbeno dovoljenje, tudi tisto, kar je očem skrito. Nahaja se pod zemljo, kjer bi smela biti “le” 1800 kvadratnih metrov obsežna klet z oljarno, vinoteko, prostorom za degustacijo in predstavitvijo izdelkov domače pridelave, garažo, skladišči, garderobami ...

Ker so dokumentacijo za gradbeno dovoljenje sami pripravili, je povsem nerazumljivo, zakaj se ga niso držali. Saj tudi v trgovini, ko naročimo štruco kruha, vzamemo eno in ne dveh ali treh, mar ne? Vprašanje je tem bolj na mestu, če upoštevamo, da so se že do gradbenega dovoljenja dokopali z izigravanjem pravil. Zeleno luč za gradnjo kot izjemo jim je najprej prižgala nekdanja izolska županja Breda Pečan. Zatem je še piranski zavod za varstvo kulturne dediščine zamudil 30-dnevni rok, ko bi lahko nasprotoval pozidavi kakovostnih kmetijskih zemljišč znotraj zaščitene kulturne krajine strunjanske doline.

Ne moremo spregledati niti, da gradbeni inšpektorji rušilnih bagrov na turistično kmetijo Bužekijan doslej še niso napotili, čeprav so medtem porušili več lop na parcelah sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Toda investitorji so se vendarle odločili upoštevati gradbeno dovoljenje. Slišati je kot nekakšen precedens v istrskem prostoru. Bodo zgledu sledili drugi, na primer Türkovi v Parecagu? Huh ... Namesto sušilnice sadja in rastlinjaka, ki ju dovoljuje gradbeno dovoljenje, so tam zgradili vili z bazenom. Po tej logiki bi v trgovini namesto štruce kruha vzeli kar celo kuhinjo. Če bi imeli dovolj denarja seveda.