Palmovanje

Ko so pred štirimi leti pri prenovi Pristaniške ulice nastanili tudi prve nove koprske “stanovalce”, je bilo kmalu jasno, da bodo palme sorte washingtonia robusta postale tudi kamen spotike. Občasni vandalski izpadi nad drevesi potrjujejo tleče nezadovoljstvo, pri čemer so nedolžne palme samo neposrečena prispodoba za drugačne vrste nestrinjaja. Nič ni narobe, če so enim všeč, drugim ne, če je tudi strokovna hortikulturna javnost o njihovi umeščenosti v Kopru razdeljena.

Ni pa prav, da je vsaka palma deležna večje pozornosti (od osvetlitve naprej) in siceršnje skrbi od, denimo, pozabljene in zanemarjene stoletne dediščine v mestnem jedru. In nikakor ni prav, da se izživljanja nad drevesi, ki kljub nalogu z občinskega vrha nočejo in nočejo postati avtohtona, končajo na finančnih plečih tistih, ki od svojih zaslužkov in premoženja prispevajo v občinsko blagajno.

Teden, ki se izteka, so v Kopru zaznamovali tudi veliki večini občanom nerazumljivi premiki palm pred koprsko osnovno šolo. Naravnost kričeči molk služb, ki bi javnosti morale razložiti ozadje zadeve, pa očitno poskuša skriti nekogaršnje diletantstvo. Že tretji dan namreč nikakor ne uspemo izvedeti, kateri strokovnjak je odredil premikanje palm ozirom pregled njihovih korenin, saj v Eurovrtu, dobavitelju in pogodbenemu partnerju pri njihovi oskrbi pravijo, da niso imeli nič zraven. Brez odgovora ostaja tudi vprašanje, koliko je stalo izkopavanje in vkopavanje palm. In nismo izvedeli niti, če lahko v prihodnje pričakujemo podrobne preglede korenin tudi pri katerih od preostalih stotih palm. Morda pa gre vendar za kakšno novo doktrino, ki bi utegnila povečati tudi pridelek, denimo, sadjarjev in vinogradnikov, če bi se lotili tovrstnega posnemanja.

Zadeva je lahko smešna, a le dokler ne bremeni proračunske malhe. Ker gre zadnja operacija delavcev Komunale prav na ta račun, imajo Koprčani tudi vso pravico izvedeti, kdo se tako norčuje iz njihovega denarja.