Pamet in sreča

Če bi Matteo Renzi živel v Sloveniji, bi bil njegov politični boter Mario Galunič. Novi mandatar za sestavo italijanske vlade se je namreč prvič pojavil na TV pred dvajsetimi leti v priljubljenem kvizu, ki ga je vodil Mike Bongiorno. Oddaji je bilo ime La ruota della fortuna (Kolo sreče) in je dosegala rekordno gledanost. Zmagal je, kdor je prvi razbral skrivnostno poved. Ta je bila sestavljena iz belih polj, na katerih so se postopoma pojavljale črke. Intuitivno si moral dopolniti manjkajoče dele besed, hkrati pa si moral - tako kot v Galuničevi oddaji Moja Slovenija - imeti srečno roko, ko si pognal kolo sreče. Renzi je kot udeleženec kviza imel oboje: pamet in srečo. Zagotovil si je dobrih 40 milijonov lir, kar je bilo primerljivo z letnim zaslužkom v dobri službi. Milijonski dobitek je bila bajna popotnica za 19-letnega mladca iz vrst Krščanske demokracije.

Tako je. Čeprav se župan Firenc zdaj predstavlja kot inovator, se je že v najstniških letih politično udejstvoval. Odločil se je za veliko sredinsko stranko, ki se je prenajedla oblasti in podkupnin.

A dobro, takrat je bil Renzi še premlad. Najstniških odločitev mu ne gre očitati. Tudi tega mu ne smemo zameriti, da ni izkusil revščine in tegob, ki ta čas tarejo mlade v Italiji. Renzija, najmlajšega mandatarja v zgodovini italijanske republike, bomo sodili po potezah njegove vlade.

Če bo držalo, kar te dni ugibajo mediji, bo Renzi imenoval več ministrov, kot jih je imela dozdajšnja vlada Enrica Lette. Stolčke mora porazdeliti tako, da bodo vsi koalicijski partnerji zadovoljni. To je pač zakonitost politike in Renzi se ji bo očitno uklonil, čeprav je obljubljal, da bo pometel s politikantskimi razvadami.

Morda pa bo plejada Renzijevih ministrov vendarle znala spisati in udejanjiti tak program, ki bo Italijo izvlekel iz kroničnih težav. V obratnem primeru bo Renzi zgolj eden iz serije pogubnih protagonistov italijanske politike. Ta pa se že dolga leta obrača in prevrača brez sreče.