Piranski pakt

Piranska občina se je odločila, da bo vnesla red na Prešernovo nabrežje in Punto. Tako se vsaj zdi. Piranski župan Peter Bossman je navsezadnje v sodelovanju z vodjo urada za gospodarstvo in turizem Ljubom Bertokom pred občinske svetnike prinesel predlog odloka, s katerim občina gostincem samo še v letošnjem letu dovoljuje razkošne, čez vsa soglasja velike gostinske terase. Med njimi so nekatere velike tudi sto kvadratnih metrov, torej dvakrat večje od zapovedanega. Zastekljene so, kar znova ni dovoljeno, nekatere se ponašajo tudi s talnim gretjem, ki bo gostom prijetno grelo noge med uživanjem morske favne. In vsi ti gostinci, ki so januarja, tako kot leta doslej, v gluhem turističnem mesecu obnavljali terase, ki seveda niso njihova last, temveč občinska javna površina, in vanje vlagali po 100.000 evrov, no - vsi ti gostinci naj bi se nenadoma pokorili in podredili pravilom občine in zavoda za varstvo kulturne dediščine ter porušili pravkar zgrajeno. Zmanjšali naj bi število gostov, ki veliko raje kot med kamnitimi stenami krožnike s kruhom pomažejo ob pogledu na morje. V zavetju, ki gosta med uživanjem obroka ne moti niti ko pihata jugo ali burja.

Gostinci Piranu prinašajo prepotrebni denar, županu pa prepotrebne volilne glasove. Njihov vpliv je velik, igra z njimi pa nevarna. Mimogrede ti zagrozijo, da bodo vse zaprli in odšli drugam. Da za takšno najemnino namesto njih ne bo delal nihče drug. Da vloženih stotisočakov ne morejo obrniti niti v dveh letih niti v petih. In naj pravila, če že tako mora biti, veljajo samo za tiste, ki so s svojo gostinsko nogo komaj stopili na Punto. Videti je, da tako tudi bo. Kdor pozorno bere pravkar sprejeti občinski odlok, pač nikjer ne najde členov, ki bi govorili o tem, da je leto 2017 določeno kot magična meja izigravanja soglasij. Župan je zaenkrat naredil le eno: na eleganten način je od vplivnih gostincev oddaljil gradbene inšpektorje. Sklenil je piranski pakt.