Pismo z Eura: Kako so me demantirali!

Ufff, kako so me naši demantirali. Po dveh tekmah v Nemčiji sem si tokrat tekmo ogledal v domačem okolju, v društvu prijateljev na Ukmarjevem trgu. Ko so kamere pred tekmo z Anglijo prikazale stadion in naše navijače, sem po hrbtu čutil mravljince, na plan so privreli spomini na doživetja iz Stuttgarta in Münchna. Aplikacije za vstopnice na Euru in tam prisotne navijače si sicer s telefona nisem zbrisal, kar je dokaz, da sem le bil malo vraževeren.

Tekmo smo odlično začeli, Angležem nismo dovolili, da bi si pridobili samozavest, ki jim je bila, čeprav se to čudno sliši, še kako potrebna. Imeli smo tudi izjemno priložnost. Situacija, ko je Jan Mlakar v prvem polčasu stekel v protinapad in nato slabo zaposlil Benija Šeška, je na taki tekmi izjemna priložnost. Vmes so imeli Angleži eno samo polpriložnost (Harry Kane) - in to je bilo to.

“Tekmo smo odlično začeli, Angležem nismo dovolili, da bi si pridobili samozavest, ki jim je bila, čeprav se to čudno sliši, še kako potrebna.”

V drugem polčasu smo se že od prvih minut preveč pomaknili v obrambo in ves čas trpeli, vendar si Angleži niso ustvarili nobene resne priložnosti.

Na koncu je bil sicer v obetavnem položaju Cole Palmer. A v tem primeru je do izraza znova prišla inteligenca Vanje Drkušića, za katerim je odličen skupinski del evropskega prvenstva. Drkušić je dobro pokril drugo vratnico, Janu Oblaku pa prepustil prvi kot in je strel z lahkoto obranil. Veseli pa me, da je selektor Matjaž Kek priložnost ponudil tudi Josipu Iličiću. Njegovega vstopa v igro sem bil res vesel.

Minus na tej tekmi bi pripisal Benjaminu Šešku. Ne vem, kakšno je njegovo fizično ali psihično stanje, ampak če upoštevamo, da je star 20 let, je prikazal premalo. Nič ne bom rekel glede borbenosti, toda imel je nekaj enostavnih situacij, ko bi se moral zagraditi in obdržati žogo, ne pa, da jo je takoj odložil s prsmi, s tem pa ekipi tudi ni omogočil, da bi malo zadihala. Upam tudi, da bodo navijači začeli bolj ceniti Andraža Šporarja, ki je ves čas na udaru kritik, vendar iz vsake situacije in pridobljene žogo izvleče maksimum. Pa tudi Mlakarja, ki ne igra na svojem igralnem položaju, opravi pa zelo veliko dela v defenzivi.

Naslednji, ki bi ga izpostavil, je Erik Janža. S svojimi teatralnimi vložki je ukradel približno deset minut in Angležem prekinjal ritem. Take igralce rabimo, kot bi rekli na Balkanu “mangupa,” da zna pasti in zaigrati kakšno poškodbo.

Drugače bi s tekme izpostavil še obrambo Oblaka pri prostem strelu Phila Fodena v prvem polčasu. Nič spektakularnega, a mi je bilo všeč, da je rutinirano obranil žogo brez parade, ki bi jo v taki situaciji kak povprečni vratar zagotovo iskal.

Zdaj čakamo na zadnje tekme in koga bomo (smo) dobili v osmini finala. In seveda spet klikamo aplikacije za karte ... In kličemo: “Mi Slovenci!”