Plačana neplačila

Kar nam niso potrdili v Sloveniji, namreč da glavni izvajalec predora Markovec - Cestno podjetje Maribor - ne plačuje podizvajalcev, so na glas povedali v Bratislavi, na sedežu glavnega podizvajalca Skanska Slovaška. Razdalja in jezik v postmodernem in visoko tehnološkem svetu nista ovira. Zamolčanje bistvenih informacij v domači deželi pa še vedno pušča grenak priokus.

Še hujši udarec je izjava predstavnice slovaške Skanske, iz katere razberemo, da je izkušnja z neplačilom za opravljena dela v Sloveniji zanje - novost. Vest o neplačevanju je najbrž že zaokrožila po Evropi, saj ima korporacija s 53.000 zaposlenimi sedež v švedskem Stockholmu, po svetu pa še kup predstavništev (družba, ustanovljena v 19. stoletju, je eno od desetih največjih gradbenih podjetij na svetu).

Neplačevanje slovaških delavcev ima torej širše razsežnosti, kot je imelo izkoriščanje Vegradovih delavcev iz Bosne. Seštevek držav, v katerih si Slovenija nabira negativne točke, bo kmalu navrgel kar lep seznam. V tej luči je videti, da država nepopravljivo zamuja, ker ne preganja plačilne nediscipline. Zanimivo, da je te največ prav v gradbeništvu, kjer se obrača največ denarja, kar dviguje BDP, bruto domači proizvod, merilo celotne ekonomske aktivnosti v državi.

Čeprav je država, ki jo v tem primeru ponazarja Dars, za zdaj še resen plačilni partner, ji bo denarja slej ko prej zmanjkalo, saj evri, ki ne krožijo, ne pridejo niti do cilja (državne blagajne). Tistega, kar sledi, neskončne spirale neporavnanih računov, pa si najbrž nihče ne želi.

Morda bi koristilo, če bi plačilno nedisciplino na njihovih plačah ponazorili predstavnikom državnega zbora in pristojnih ministrstev, od finančnega do notranjega in gospodarskega. Dars v tej zgodbi ne sme ostati sam, akterji pa ne nekaznovani. Sicer bo zadnji neporavnan račun plačala Slovenija, pa ne z novim posojilom.