Placebo sestanek

Največ o usodi obetov o spremembah volilnega sistema in o bolj miroljubnem sobivanju koalicije in opozicije pove včerajšnje dajanje izjav za javnost po sestanku pri predsedniku republike. Za govorniški pult v predsedniški palači je stopil le predsednik Borut Pahor, čeprav je bila - kot nam je znano - govornica na voljo vsem. Predsednica vlade je medije nagovorila v kakih deset metrov oddaljenem vladnem modrem salonu, predsedniki koalicijskih strank so se pustili loviti pri izhodu iz predsedniške palače na Erjavčevi ulici, predsedniki vladnih strank pa na nasprotni strani hiše, na Gregorčičevi ulici.

V politiki nikakor ni vseeno, kje bo kdo s kom kaj povedal. Tudi globina tistega, kar je bilo usklajeno na sestanku, napoveduje vse in nič. V uradnem sporočilu lahko na primer preberemo, da bodo “zainteresirane” parlamentarne stranke “predvidoma” do konca januarja na svojih organih obravnavale predlagane volilne spremembe. Katere stranke so zainteresirane, uradno ne vemo, sklepamo lahko le, da nekatere niso, preostalim pa se lahko katera od treh predlaganih sprememb zatakne v grlu. A ker bo to predvidoma januarja, v politiki pa se že od danes na jutri lahko stvari desetkrat spremenijo, si še ne velja postavljati prevelikih pričakovanj.

Je bil torej sestanek uspešen? Zgodil se je v času napetosti, ki zaradi rekonstrukcije vlade in pričakovanja rezultatov stresnih testov veje iz koalicije. Zgodil se je v času, ko SDS začenja stopnjevati svoje pritiske, kar je nedavno dokazala s kampanjo ob objavi resolucije evropske ljudske stranke. Sestanek se je zgodil tudi ob še sveži okoliščini odstopa KPK. Mnogi ugibajo o resničnih razlogih za odstop, prav tako mnogi pa tudi iskreno verjamejo in so v skrbeh zaradi razsežnosti korupcije pri nas. Sestanek je vsemu navkljub ustvaril občutek, da politiki lahko ustvarijo miroljubno sobivanje, ki bi bilo blagodejno za spopad s korupcijo, krizo in še čim. V medicini takšnemu občutku rečejo placebo učinek.