Plamen v vetru

Slovensko-hrvaški odnosi so potrebovali vrsto let, da so prišli do točke, ko lahko rečemo - tako kot je rekel novi zunanji minister Karl Erjavec -, da je vzdušje med državama pozitivno.

Se še spomnite peripetij z blokado hrvaških pristopnih pogajanj za članstvo v EU zaradi hrvaških prejudicev meje? Sledila je blokada hrvaške pristopne pogodbe za članstvo v Natu, nato iskanje rešitve za mejno vprašanje in deblokado pogajanj z EU. Trenja so dosegla vrhunec, ko se je v Slovenijo odpravil hrvaški državljan z namenom izpeljati atentat na takratnega premirja Boruta Pahorja. Da incidentov, ki so se pred tem dogajali zlasti na nedoločeni morski meji, niti ne omenjamo.

Sklenitev arbitražnega sporazuma je umirila strasti, tako da je kampanja pred parlamentarnimi volitvami, ki so po naključju potekale v obeh državah hkrati, končno potekala brez mejnih incidentov.

Kljub boljšim odnosom pa ostaja med državama odprto še vse: od priprave memorandumov za podrobnejšo opredelitev spora, ki ga bodo reševali arbitri, do odlaganja jedrskih odpadkov in rešitve vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Po nekaterih interpretacijah naj bi bil tudi nedavni incident s hrvaškim ribičem v morju, ki ga nadzoruje slovenska policija, načrtno izzvan. Hrvaški mediji so incident že videli kot prizadevanje Slovenije, da bi v svojem memorandumu dokazala, da je izvajala jurisdikcijo v celotnem Piranskem zalivu. Hrvaško je tačas lahko nekoliko strah tudi kakršnih koli novih zapletov, saj potrebuje slovensko ratifikacijo pristopne pogodbe za članstvo v EU.

Kljub besedam o dobrih odnosih pod površjem tli napetost, ki bi lahko spet začela zastrupljati vsakdanje življenje. Ali ga bo zastrupila, bo odvisno od dnevne politike v obeh državah. Tudi zato, ker sta gospodarsko soodvisni, lahko le upamo, da bodo politiki razumni in bodo ohranili plamenček, ki sta ga prižgala Jadranka Kosor in Borut Pahor.