Platini in Evropa

Na evropskem prvenstvu v nogometu so zmagali Španci, a tudi gostiteljici prvenstva Poljska in Ukrajina. Zmagovalec je predsednik Evropske nogometne zveze UEFA Michel Platini, ki je v funkcionarskih vodah vsaj tako spreten, kot je bil nekdaj na zelenici. To, kar si zamisli, tudi izpelje. In idej mu, tako kot na igrišču, nikdar ne zmanjka. Ponavadi so lucidne in vizionarske. Prefinjenega občutka za igro in obračanje tekmecev je imel vselej v izobilju. Ko je pred petimi leti zasedel vodilni položaj pri Uefi, je napovedal spremembe. In do sprememb je prišlo.

Nekaj mesecev po Platinijevem ustoličenju so evropsko prvenstvo prvič dodelili kateri od vzhodnih držav. Elitno ligo prvakov je odprl za manj premožne klube. V sezoni 2013/14 naj bi zaživel tudi finančni “fair play”, po katerem se klubi ne bodo mogli zadolževati vsevprek, kot to počne večina velikanov. Kakšen bo naslednji Platinijev korak?

Zgodil se bo na evropskem prvenstvu čez štiri leta v Franciji. Na njem bo sodelovalo 24 reprezentanc. V ozadju je gotovo poslovni izračun, po katerem bo imela gostiteljica največ koristi, a kdo mu lahko oporeka, da ne sledi duhu Evropske unije o širitvi. Velike nogometne države so že in bodo še vihale nosove, češ, majhnih in nadležnih ne potrebujemo na elitnem turnirju, ki tako ne bo več eliten. A tovrstni medklici bodo kmalu potihnili kot po slehernem Platinijevem predlogu, ki sledi dinamiki dogajanja v svetu in duhu časa.

Kolesa se ne da več zavrteti nazaj, čeprav je Evropa trdnjava tradicije. Tega se Platini še kako dobra zaveda, a hkrati tudi razume, da se od stare slave ne živi. Spremembe poganjajo družbo naprej. Prvenstvo stare celine bi lahko leta 2020, kot napoveduje Platini, gostilo dvanajst mest, razpršenih po Evropi. To bi bilo evropsko prvenstvo v pravem pomenu besede. Alternativa je Turčija, ki je že vrsto let v čakalnici Evropske unije. V obeh primerih ga čaka izziv. In nekdanja desetica francoske reprezentance se izzivov ne boji.